Prva stvar, ki pade v uho ob skupini Use Less ni vokal (o tem kasneje), ampak njihovo ime. Glede na pomen te besede, njihova glasba priča o ravno nasprotnem. Med vso današnjo thrash metal džunglo je še moč najti pristne, avtonomne korenine heavy metala. Na srečo je ravno pri nas kar nekaj takšnih avtohtonih primerkov, mednje pa se uvrščajo tudi Use Less. Use Less igrajo neoporečen, a (rahlo) destiliran heavy metal. S tem merim na izklesane ideje in prečiščen zvok, ki pahne izdelek dlje od standardnega, a pri tem ne izgubi srca, občutka prvin te »panoge«.
Mind Collapse je kot marsikateri demo izdelek sodobnega časa zvočno zelo kvaliteten. Pravzaprav še nekoliko bolj odstopa od že tako zelo dobrega »povprečja«. Slab, hreščeč, »easy« (lahek) zvok pa lahko precej ugonobi »heavy« metal. Demo obsega štiri pesmi, ki so raznolike, k čemur pripomore tudi primerno sosledje, pestre, dostopne in zaradi vseh teh dejavnikov oziroma lastnosti tudi (večkrat) poslušljive. Ni osladnosti, ni primitivnosti, a navržejo kakšno šalo ali dve (na primer v besedilu Bedtime Story: »I don't need your number šećeru...«), ki pa na preostalo ne vpliva negativno (zadevo prijetno zaključi rima: »Don't want to talk to you«), in precej heavy metala. Med Burning Bridges, Bedtime Story in Mind Collapse se znajde tudi nekoliko nežnejši The Challenge Of Love, čustvena in eksplozivna balada.
Čeprav se v glasbi zazna navdih kakšnih veteranskih heavy/power metal skupin, Use Less stojijo na svojih nogah. Noben glasbenik na svojem instrumentu ne dominira, zvok in glasnost sta ustrezno odmerjena za vsakega. A kljub temu, levjesrčnega vokala ni moč preslišati ali bolje rečeno preglasiti. Vokala, ne zijala! Glas je v veliki meri sicer domena matere narave, a ga je moč z vajo in voljo obdelati. Njihov pevec Rok Tavčar izhaja iz te šole, šole petja, ne dretja. Vokalne linije so odlično položene, odpeto je (namerno ali nenamerno) bolj z občutkom, naravno, kot pa preračunano, umetno. Obenem prepeva razločno in razumljivo izgovarja besede. V tem območju ima dosti osvajalnega prostora – glede na to da drži »le« mikrofon – in ga tudi primerno raziskuje in izkorišča. Tako se lahko vsak član stoodstotno posveti svojemu instrumentu. Kitare so ravno prav kalorične, niso ne prenasitne, ne preveč pomanjkljive, dinamične, riffi (in solaže) resda niso neka višja znanost, so pa privlačni, kar je v času vse bolj masivnega stremljenja k tehnični popolnosti in vse bolj sintetičnih, prisiljenih »občutkov« za glasbo, dobrodošel gradnik pesmi. Vse skupaj lepo zaobjame ritem sekcija, ki je bohotna, z občasno bolj izstopajočim basom (zelo izrazito že na začetku Burning Bridges). Skratka, noben član ni prikrajšan za svojo vlogo, kar pa bo najverjetneje vplivalo tudi na to, da poslušalec prav tako ne bo prikrajšan za heavy metal užitek.
Mind Collapse je stvaritev, ki (po)skrbi, da heavy metal v Sloveniji ostaja močan.

Demo lahko naročite tukaj.