Odkar je Lord Sabathan, glavni vokalist in basist, leta 2006 zapustil belgijske black metalce Enthroned, se je njihova glasba korenito spremenila. Največje spremembe je zasedba razumljivo doživela na vokalih, ki jih je v celoti prevzel vokalno šibkejši in nezanimivejši Nornagest (o tem smo se med drugim lahko prepričali pred dvema letoma v Gala Hali). Ker Nornagest ni sposoben tako hitrega petja kot Lord Sabathan, so Enthroned poleg tega deloma izgubili tudi na dinamičnosti in udarnosti, toda kljub vsem spremembam to ni glavni problem Obsidium, ki je izšel v začetku tega leta. Konec koncev so Enthroned po odhodu še zadnjega ustanovitvenega člana izdali zelo dobra albuma Tetra Karcist ter Pentagrammaton. Problem devetega studijskega albuma belgijskih zlobnežev je premajhna distanca od omenjenih dveh. Obsidium dejansko ne ponuja nič novega, kar izkušeni poslušalec omenjenega žanra ni že slišal na prejšnjih dveh albumih ali celo pri katerem drugem bandu. Dvakrat preverjen recept se ponovi še tretjič, na predhodnih albumih iz hiše Enthroned raznolikosti in inovativnosti vajeni poslušalec po dobrih štiridesetih minutah nezadovoljno maje z glavo.
Enthroned so do Tetra Karcist iz leta 2007 veljali za band, ki z vsakim albumom ponudi nekaj novega, svežega, veljali so za mojstre kombiniranja hitrega, brutalnega in zanimivega black metala z zlobno atmosfero, ki gradi in spominja na atmosfero črne maše. Na Obsidium so to kombinacijo sicer obdržali, vendar so izpustili svežino in inovativnost, ki so jo podajali predvsem na ravni riffov, kjer Obsidium komajda ponuja karkoli dih jemajočega. Kot presežek iz tega vidika velja izpostaviti The Final Architect ter Nonus Sacramentvm – Obsidium. Na Petraolevm Salvia pride s pomočjo zapomljivega zborovskega petja najmočneje do izraza atmosfera črne maše. Sicer pa je vredno izpostaviti še uvodni komad Sepulchred Within Opaque Slumber, medtem ko se ostali komadi izgubijo v enthronedovski povprečnosti.
Pod črto je Obsidium soliden album, ki v CD predvajalniku hitro mine, ponuja kar nekaj zabave, vendar brez pretiranih vrhuncev.