Origin / Psycroptic / Leng Tch'e / Ite Missa Est

Ko se človek zjutraj zbudi in začuti boleče predele svojega telesa ter meglico v glavi, je prva misel, ki šine skozi glavo: »Kaj hudiča se je včeraj zgodilo?« Ah sej res, koncert ... Uh ja, koncert! Pa prevrtimo film za 13 ur nazaj.
Ljubljana okleščena v ledenomrzlo ozračje. Brada mi je zmrznila na poti do Metelkove, kjer pa ni bilo opaziti žive duše, le tour avtobus in nekaj malega dogajanja okoli njega je dajalo vtis, da se bo Occupy Europe 2012 dogodek zares izvedel. Ta dan je bil praznično obarvan za dvojico gostiteljev koncerta, ki ju večina pozna pod imenom Dirty Skunks. Namreč, praznovala sta polnih 10 let svojega delovanja in nam za ta večer pripravila brutalno death metal poslastico s štirimi obetavnimi skupinami.
Po padcu Belgije in Švice je na na vrsto za okupacijo prišla tudi Slovenija. Odrsko ofenzivo so odprli Francozi s pomenljivim imenom Ite Missa Est (latinsko: pojdite, maša je končana, op. av.). Prvi zvočni sunek je bil takšen, kot bi si ga želel vsak obiskovalec koncerta: popolno ozvočenje, za nameček pa vse skupaj še v čisto prenovljeni Gala Hali. No, Francozi so se močno trudili narediti vtis na zbrano peščico v bližini odra. Bobni so kot težka artilerija obstreljevali z odra, melodične kitarske linije so na momente risale res odlično atmosfero, vokal s petjem v francoščini je bil prodoren, a so kaj hitro izgubljali mojo pozornost z meni ne tako ljubimi breakdowni. Skupina se je kljub iskrenemu trudu s svojo predstavo na odru dotaknila le redkih, če sploh koga. Ok, razen Sergeja Kasonga, frontmana Leng Tch`e, ki se je skoraj v dirigentskem slogu vživel v dogajanje na odru in med pavzami pod odrom dodatno bodril zbrano publiko. Ite Missa Est so s svojim dokaj enoličnim krmiljenjem med deathcorom in death metalom ravno toliko premalo metalcore, da bi zvabil na plano kakšnega emo fena in znova ravno toliko preveč metalcore, da so prisotne deathmetalce pustili ravnodušne. Igranje na obe karti se za ta band kaže kot neuspešna receptura.
Sledil je kratek odmor, neuspešne francoske borce na odru nadomestijo belgijski grindcore udarniki Leng Tch`e. Brez olepševanja in sladkih besed so prešli v čisti napad. Tisto, kar je pri Belgijcih zanimivo je to, da banda ne sestavlja niti en originalni član več. Sporno ali ne, fantje že vedo kaj delajo in to so nam prišli ta večer dokazat. Zahtevno nalogo je v svoje roke vzel frontman Kasonga, ki je s svojo karizmo in duhovitostjo pri publiki hitro dosegel dober odziv. Pri celotnem nastopu me je osupnil prav pevčev vokal, ki je neverjetno spominjal na vokal Phila Anselma (Pantera, Down). Tudi določeni kitarski vložki so imeli ta ameriški južnjaški prizvok in vse skupaj so Leng Tch`e udejanjili v zelo razgibanem nastopu ter pošteno povzdignili navdušenje v dvorani. Zvok je bil tudi tokrat na robu perfekcije in človek bi si želel, da bi vsi metal koncerti bili po novem samo še v Gala Hali.
Belgijci so pošteno ogreli dvorano in potrebno se je bilo okrepčati pred nastopom tasmanskih volkov Psycroptic. Slednji so se morali na turneji znajti s session pevcem ter basistom, a to se na odrskih deskah ni pokazalo za nobeno pomanjkljivost. Rešetanje glavnega jedra banda, bratov Haley, je bilo neusmiljeno! Prava brutalno tehnična poslastica za vse death metal gurmane. Band je predstavil kar nekaj poznanih hitov s prejšnjih plošč, kot na primer komad Initiate s plošče Ob(servant) ter nekaj novejšega materiala, ki ga bo moč slišati na prihajajočem albumu The Inherited Repression. Med publiko je bilo skoraj nemogoče najti zdolgočaseno faco, zvok pa je presegel prag perfekcije. Škoda za srednje zapolnjeno dvorano, ker so si Avstralci več kot zaslužili, da bi le-ta pokala po šivih.
Bojne fronte so bile popolnoma prebite in za dokončno podreditev in okupacijo Gala Hale je dolžnost pripadla starim mačkom in znancem slovenskih odrov, kansaškim Origin. Kdor jih še ni videl v živo ali pa vsaj poslušal katero izmed njihovih plošč, bo moje pisanje tukaj zlahka zamenjal za domišljijski spis. Tukaj odpovedo vse percepcije, česa so glasbeniki sposobni v tem brutalno tehničnem žanru. Bobnar John Longstreth je pošast, ki bi v vajenstvo sprejel katerokoli ritem mašino, naklikano na najbolj neizvedljiv način. Potem je tu starosta Paul Ryan, ki izvaja prave akrobacije kitarskih death (grind) riffov in solaž. Sploh pa je tu nemogoče spregledati Mikea Floresa, doktorja znanosti za death metal bas igranje. Tako kitaristu kot basistu pa obenem najmanjši problem predstavlja še backvokalna podpora. To kar ta trojica udejanji na odru, je nadčloveško! Stranski učinek: čeljusti publike dobijo močan gravitacijski pospešek proti tlom. A ta večer to ni bilo vse. Manjkala je še pika na i. Človek, ki sliši na ime Jason Keyser je že četrti po vrsti v dolgi zgodovini Origin, ki se je spoprijel z vlogo glavnega vokala in frontmana. Ta možakar ima pravi recept, kako še mrliče obuditi in jih pripravit do vsesplošnega norenja. V Gali pa je potreboval samo nekaj iskrenih nagovorov in brez večje težave dosegel, da so med publiko dokončno počili še zadnji znaki zategnjenosti. Priča smo bili divjemu čupanju v prvih vrstah, takoj za njimi mosh pitu pa masovnemu skakanju z odra ter silent circle pitu. Ja, prav ste prebrali, Origin še začeli niso z naslednjim komadom, publika pa je že tekla v krogu sredi dvorane. Odlom. Takemu liderju samo kapo dol. Zvok med koncertom Origin se je glede na predhodne skupine precej poslabšal z veliko šumenja, a se je do konca nastopa le popravil na dostojno raven. Ura nastopa je minila kot bi trenil, a publika si je z vzkliki »Uno mas« in »Mike Flores« izbojevala kar dva povratka na oder in Origin so svoj brezkompromisni nastop zaključili v brutalnem slogu, ki je bil nazadnje viden na koncertu Suffocation na Metelkovi pred skoraj dvema letoma. Hvala Dihurjema za tole nepozabno koncertno izkušnjo! Vse najboljše z moje strani!