The Stone / Corpus Christii / Muert

Kaj je to ironija? Na kratko. Ironija je, če ti nuna pomaga pri tem, da prideš pravočasno na nastop Corpus Christii. Na dolgo. Na avtocesti med odcepom Slovenske Konjice in Dramlje se je prevrnil tovornjak, ki je prevažal les. Zaradi prometne nesreče sta bila zaprta oba pasova v smeri proti Ljubljani, promet pa je bil preusmerjen na lokalno cesto. O tem me je tik pred izvozom za Slovensko Bistrico – jug obvestila nuna, ki je prav tako obstala v zastoju in je v času pogovora z menoj čakala v Konjicah na črpalki in iskala prevoz dalje za Ljubljano. Pobrali smo jo trije v črnino oviti kratkopostriženci, ki smo šli na »metal koncert«. Pot do Ljubljane je sicer še zmeraj trajala preko dve uri, tako da so Muert svoje viže predstavljali brez nas, medtem ko je kolega pred nastopom Kristusovega Trupla imel še ravno dovolj časa za eno cigareto.
Od zunaj sem torej zaslišal, da se band v dvorani ne ogreva več, temveč že kar zares udarja po instrumentih. Ko sem stopil skozi vrata, se mi je v prvi sekundi zazdelo, da slišim band tipa Hellhammer. Toda edino, kar so imeli nastopajoči in omenjena kultna zasedba skupnega, je kitaristova majica z logotipom Švicarjev. No, pa še black metal stare šole. Skratka, Corpus Christii so začeli svoj nastop z najnovejšim albumom, v nadaljevanju pa med novejše spretno vrinili starejše komade, s katerimi so potešili skomine dolgoletnih privržencev. Sodeč po pogledu po dvorani in vsesplošnem pozitivnem spremljanju nastopa Portugalcev si upam trditi, da teh v Sloveniji sploh ni malo, česar se zaveda tudi band, ki se še zmeraj pozitivno spominja svojega zadnjega nastopa v Ljubljani pred nekaj leti. Temu primerno je dobršen del setliste posvetil albumu Rising, s katerega je odigral kar tri pesmi, od tega tudi Untouchable Euphoria, komad z največjim rip-off riffom, ki sem ga slišal v zadnjem času. Slednji sicer v kontekstu celotnega komada pride dobro do izraza, a je tako zelo generično v slogu devetdesetih, da sem se le sladko nasmejal in prepustil toku komada. Corpus Christii so zaključili z zimzelenim All Hail... (Master Satan).
Setlista Corpus Christi: Night of Flaming Hatred, Crimson Hour, Under Beastcraft, Me, the Hanged One, The Great Death, Stabbed, Last Eclipse, Evasive Contempt, Untouchable Euphoria, All Hail... (Master Satan).
Po kratkem premoru pa band, ki sem se ga pred leti nažrl tako v živo kot tudi na albumih, saj so bili gostje slovenskih odrov še pogosteje kot Amon Amarth ali Kataklysm. Sicer na različnih lokacijah v Ljubljani in Mariboru od 2007 do 2011 niso izpustili nobenega leta ali priložnosti za nastop, nazadnje skupaj z najslavnejšim dvojcem black metal podzemlja, Inquisition. Ker pa so od dotičnega nastopa minila skorajda štiri leta in so Srbi vmes izdali fenomenalno Nekrozo, so se mi sline po njihovem koncertu ponovno začele cediti. Na moje veselje je band večino setliste posvetil ravno temu albumu, medtem ko je kot višnjo na smetani ponudil dve stari klasiki z albumov Slovenska Krv in Zakon Velesa. Kot pri predhodnem bandu so tudi The Stone imeli odličen zvok, tako da so bile vse solaže in vse dvoglasne kitare lepo slišne, več kot zaznavna pa je bila celo bas kitara, ki je v preteklih nastopih zasedbe že večkrat igrala marginalno oziroma pristransko vlogo. Sicer pa je bilo poleg smešnih grimas basista zanimivo opazovati bobnarja, kako se lahkotno in z užitkom sprehaja po bobnih, s čimer je bila zaznana razlika med black metalom CC in The Stone še toliko večja in z vidika kakovosti ter izvirnosti nevprašljivo na strani Srbov. K slednjemu pa zagotovo največ pripomore kitarski dvojec Kozeljnik/Demonetras, ki je izredno natančno in brez napak odigral vse kitarske linije. Tehnično dovršeno in odigrano z najvišjo mero občutka – The Stone!
Setlista The Stone (nepreverjeno): Dani crni, Pesimizam, Sekao duboko, zakopao plitko, Priviđenja, Nekroza, Zakon sile, trijumf smrti, Sunovrat, Dabog, Kamenolom, Lov na veštice, Neke rane krvare večno.