INTERVJUJI

23. 7. 2021

Snovalci slovenske metal scene: Metal Sekcija MCKK

Spraševala: Tina Urek
Odgovarjal: ČEKO

Ime intervjuvanca: Nenad Čekrlić – Čeko
Ime organizacije/društva: Metal Sekcija MCKK
Lokacija delovanja: MC Krško
Glasbena zvrst/žanr: metal
Kontaktna e-pošta: nenad.cekrlic@gmail.com
Spletna stran: https://mc-krsko.si/sl/
Facebook: https://www.facebook.com/Metal-Sekcija-MCKK/
Člani ekipe: Nenad Čekrlić, Domen Majcen, Oliver Radosavljević

 

TINA: Čeko, v Krškem si poznan tudi kot »prophet«, si idejni vodja metal sekcije MC Krško. Kdaj in kako si se začel ukvarjati z organizacijo koncertov? Je bilo načrtno?

ČEKO: S koncerti sem se začel ukvarjati okoli leta 2000. Takrat bodoča direktorica mladinskega centra je potrebovala nekoga, ki dela koncerte na tem področju. Povabila je mene in sam sem sestavil ekipo, v kateri sta bila še Žiga Kump in Matija Šoba. Na prvem koncertu, ki smo ga soorganizirali, je bil en band že povabljen, in sicer Metalsteel, mi pa smo povabili Inciter, ki so bili takrat še Metallica cover band.

TINA: Kako se je vse skupaj nadaljevalo po tvojem prvem koncertu oziroma kateri je bil prvi metal koncert v Krškem povsem pod tvojim okriljem?

ČEKO: Po prvem koncertu v naši soorganizaciji smo imeli štiri koncerte na leto, ki so bili organizirani v MC Krško. Edina pavza do sedaj je bila v času obnove Mladinskega centra in v korona krizi.

TINA: Kateri pa so trenutni člani Metal Sekcije KK? Kako si razdelite naloge?

ČEKO: Na samem začetku sem jaz poskrbel za booking, ko pa sem postal tonski mojster, sem booking prepustil Domnu. Naloge so razdeljene glede na interese članov. Kregamo se edino, kdo bo delal poster, saj to smo vedno želeli delati vsi člani ekipe, hehe.

TINA: No, če se člani med sabo kregate za delo, je vsekakor znak zagnane ekipe in podmladka. Delujete samo v Krškem ali še kje drugje?

ČEKO: Delujemo samo v Krškem, kličejo pa nas od vsepovsod, hehe.

TINA: Kakšna je tvoja vloga znotraj vaše ekipe?

ČEKO: Imamo enakopravne vloge, o vseh stvareh odločamo skozi debato. Delamo po principu, da se imamo vsi super, nikomur ni problem popustiti, če je pri katerem izmed članov velika želja po določeni nalogi. Imamo pa strogo določena pravila glede izbire bandov, pri katerih se gleda na kvaliteto glasbe, izvedbo in predvsem profesionalno vedenje. Gre za to, da se band k nam ne pride le napit, kajti hočemo, da izpadejo čim boljše, da se predstavijo v najboljši luči in da obiskovalci dobijo čim boljši koncert.

TINA: Obstaja kakšna stvar, ki je pri organizaciji koncertov ne maraš?

ČEKO: Neodzivnost skupin oziroma predolga odzivnost. Načeloma tukaj delamo male špile in večkrat se pogovarjamo z managerji, ki se ne znajo pogovarjati oziroma ne vedo, kaj skupina rabi. Pri takih posrednikih večkrat samo dogovarjanje traja (pre)dolgo časa in se tudi zgodi, da skupini posredujejo napačne informacije. Posledično skupina na koncert česa ne prinese. V vsakem primeru bi se radi vse dogovorili direktno z bandi, brez posrednikov. Odkar sem tonski mojster nimam več časa »hengat« s folkom na koncertu, kar je tudi velik minus. Po drugi strani pa sem tudi rad za mešalno mizo. Oliver je tudi rad tonc!

TINA: Vsekakor je sproščen pogovor med dogodkom plus, a če ti je mešalna miza pri srcu, pa naj bo tako. Čas se vedno najde.

TINA: Kaj te pa pri tem delu najbolj veseli?

ČEKO: Da delam nekaj za sceno in za mlade, z odlično svetovljansko glasbo. Rad sem tonc, rad delam posterje, vse pri organizaciji mi je všeč.

TINA: Ali pri bandih, s katerimi sodelujete, kar koli pogrešaš?

ČEKO: Pogrešam to, da smo imeli veliko skupin, ki so imele potencial, a ga niso znale izkoristiti zaradi res osnovnih stvari. En problem je to, da skupinam manjka prava produkcija. Pa pri tem ne mislim zvoka, ampak neka usmerjenost v smer, v kateri bi lahko svoj potencial najbolj izkoristili in se pokazali v najboljši luči. Na sceni imamo bande, ki par let ne napredujejo, potem pa enostavno nehajo igrati.

TINA: S tem se ne morem bolj strinjati. V Sloveniji smo imeli veliko zasedb s potencialom za uspeh. Potem pa so dotične zasedbe morda izdale demo ali dva in izginile z obličja.

TINA: Kaj te je pri tvojem delu najbolj presenetilo?

ČEKO: Kakor sem mislil, da bo, preden sem se začel s tem ukvarjati, je tudi bilo.

TINA: Kratko, jedrnato in enostavno. Pričakovanja so bila izpolnjenja.

TINA: Kateri pa je bil tisti koncert ali band, ki je pri tebi pustil pomemben pečat in/ali dobre spomine? Morda band, za katerega si bil res vesel, da je obiskal naše mesto pod tvojim vabilom in organizacijo?

ČEKO: Teleport so imeli pri nas prvi koncert nasploh. Kontaktiral sem jih takoj, ko sem slišal njihov demo. Takrat niti niso nameravali še koncertirati, a sem jih kar »zahteval«. Potem Negligence, ki so zame verjetno najboljši slovenski metal band vseh časov in je bilo res v čast imeti tako kvalitetno skupino pri nas. Delali smo tudi Sufosio, Inciter ter druge hrvaške bande, ki so imeli prve koncerte izven Hrvaške prav pri nas.

TINA: Tako koncerta Teleport kot Negligence imam v zelo dobrem spominu in se večkrat spomnem na tiste čase.

TINA: Je imel kateri band kdaj kakšno zahtevo, ki je nikakor nisi želel izpolniti?

ČEKO: Alkoholne pijače na tehničnem riderju in posojanje naših kitarskih boksov. Gre za to, da zahtevamo, da ima vsak svojo kitarsko glavo, ravno zaradi tega, da bi imel svoj zvok. In seveda droge – smo zelo proti tem.

TINA: Imaš na področju organiziranja koncertov kakšne konkretne razvojne cilje za prihodnost?

ČEKO: Omejuje nas velikost prostora in budgeta, tako da stagniramo na tej ravni od samega začetka, kar pomeni, da ne moremo delati tujih oziroma bolj uveljavljenih skupin ali večjih koncertov.

TINA: Imaš na svojem seznamu želja morda še kakšen band, ki bi ga rad predstavil posavski publiki?

ČEKO: Tu bi se osredotočil na slovenske skupine, ampak do zdaj nam je vedno uspelo z nagovarjanjem privabiti vse, ki smo si jih zares želeli.

TINA: No, seveda, kjer je velika želja, se vedno najde pot. No, skoraj vedno. Kakšna pa sploh je trenutna metal scena v Posavju? Morda malo prezahtevno vprašanje po skoraj dveh letih kulturnega šoka oziroma pavze, pa vendar. Kako obiskani so koncerti v Krškem v zadnjih petih letih? Spomnimo se, da prav iz Posavja prihaja kar nekaj znanih zasedb domače scene.

ČEKO: Prišli smo od tega, da smo na koncertih imeli do 100 ljudi, do tega, da jih imamo zdaj tudi pod 50. Razlog za to je, da v Posavju ni več toliko metalcev in tudi ljudje se vse manj vozijo na koncerte izven svojega mesta. Pri novih generacijah, ki prihajajo, pa se ponovno povečuje število metalcev. Posavskih metal bandov že vrsto let krvavo primanjkuje, v preteklosti smo imeli tudi po štiri skupine na koncert in ena izmed njih je bila vedno domača. Danes to na žalost ni več možno.

TINA: S problemom potovanja po Sloveniji zavoljo koncertov se kar strinjam s tabo. Včasih nekomu tudi potovanje pod 100 km predstavlja problem, če ta oklesti možnost uživanja izbrane pijače. Trenutni koncerti v Krškem potekajo v t. i. Šumici. Se boste lokacije na prostem oklenili tudi v prihodnjih letih? Ta bo verjetno rešila težavo »lenih« obiskovalcev, ki mesto v dvorani raje zamenjajo za hladno pijačo in cigareto.

ČEKO: Metal koncerti načeloma zahtevajo kar močno obdelavo zvoka, kar ni možno v Šumici. In tudi Šumica je prostor, ki bolj ustreza določenim podžanrom metala, kot sta black in doom. Čudno je imeti death metal band v Šumici.

TINA: Kaj bi priporočal mladim bandom, ki se pripravljajo na svoj prvi nastop, oziroma takšnim, ki so komaj pred kratkim prvič stopili na oder?

ČEKO: Da si kupijo primerno opremo, s katero bodo našli svoj zvok, in sicer posamično in predvsem skupaj s celo skupino. Najbolj pomembna je vsebina oziroma to, da je njihova glasba dobra. Drugo se da vse naučiti.

TINA: Katere pogoje morajo izpolnjevati bandi, da lahko sodelujejo z Metal Sekcijo Krško?

ČEKO: V bandu moramo videti nek potencial, željo po tem, da bi radi predstavili svojo glasbo v najboljši luči, spoštovanje do publike in zaposlenih, da niso moralno sporni, kajti smo strogo proti nacizmu, fašizmu, seksizmu, zato Vulvathrone, adijo, hehe. Od bandov zahtevamo svojo opremo in svoj zvok, svoje kitarske glave.

TINA: Glede na to, da vsako sproščanje za kulturo v trenutnih časih organizatorji pograbijo z obema rokama, morda z ekipo pripravljate kakšne dogodke v bližnji prihodnosti? Je prišlo kdaj do ideje o organizaciji večjih dogodkov, morda naveza z MC Brežice, pa Pizduni in še kakšno ekipo?

ČEKO: Zaenkrat smo omejeni le na en dogodek v tem poletju, in sicer nastop Daimona in Eruption, za prihodnost pa zaradi trenutne covid situacije ne vemo. V preteklosti smo večkrat želeli sodelovati, ampak se je na koncu pokazalo, da bi mi morali dati večji delež budgeta in dela. Praktično bi mi izpeljali koncert drugim oziroma za druge. Mi imamo neko politiko, kjer zahtevamo kvaliteto in profesionalno delo oziroma to so naši standardi. In pod to se niti pod razno ne bomo spuščali, ker želimo le najboljše za publiko.

TINA: Ali želiš še kaj sporočiti našim bralcem za končni epilog?

ČEKO: Povedal bom zgodbo o eni punci, ki je umrla zaradi naših koncertov. Šlo je za punco, katerega imena sedaj ne bom omenjal, bila je srednješolka, ki je sovražila glasbo z vsebino, torej metal. Enega prelepega deževnega zimskega dne je prišla na naš metal koncert. Naslednji deževni dan se je zbudila mrtva. Nihče od prijateljev se ji ni upal povedati, da je umrla, ker bi jo ta šok lahko ubil. Klicala nas je njena mama, da smo mi za to odgovorni. To smo sprejeli. Bilo nam je mar. Vseeno nam ni bilo. Organizirali smo koncert, za katerega smo vedeli, da ga bo obiskala. Ko je odigrala zadnja skupina, smo jo povabili na oder in ji povedali, da je mrtva. Na vso naše začudenje je to dejstvo sprejela. Sprejela je tudi, da je ta metal koncert v bistvu njen pogreb. Veseli smo bili, da ni šlo še za en morbiden pogreb, na katerem je bedna muzika. Na koncu smo se vsi objeli in si voščili v slovo, bilo je zelo lepo. Celo karto je plačala. To karto imam še danes in je nikoli ne bom pozabil. Predvsem pa ne njenega imena in priimka, kje je živela ter datuma, kdaj se je rodila. Celoten spomin na ta dogodek je bil ful kul in prima. Jokati sem se začel.

SORODNE VSEBINE:
12. 8. 2005Metal Camp 2005 / Reportaže
18. 1. 2004Anti X-Mass Festival 2003 / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Intervju
12. 3. 2024
The Stone
Intervju
15. 12. 2023
Fleshless
Intervju
27. 9. 2023
Terminal Disease
Intervju
13. 9. 2023
Snøgg
Intervju
5. 9. 2023
Moonlight Haze
Intervju
25. 8. 2023
Cvinger
Intervju
7. 8. 2023
Šakal (ENG)
Intervju
7. 8. 2023
Šakal
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana