Ime intervjuvanca: Jernej Svetič
Ime organizacije/društva: Mladinski kulturni klub Bele krajine (MKK)
Lokacija delovanja: Črnomelj
Glasbena zvrst/žanr: metal
Kontaktna e-pošta: lampich@gmail.com
Facebook: https://www.facebook.com/mladinskikulturniklub
Član banda: ne
DEJAN: Kdaj in kako si se začel ukvarjati z organizacijo koncertov? Je bilo načrtno?
JERNEJ: S koncerti oziroma njihovo organizacijo sem se začel ukvarjati na pobudo takratnega predsednika MKK-ja Janeza Weissa, člana bandov Broken Lock in USIL. Debatirala sva, da bi bilo treba »zbuditi« lokalno sceno. Predlagal sem, da prevzamem organizacijo metal koncertov v okviru delovanja MKK ter zadevo poimenujemo Belokranjska železarna, tako da dobijo eventi neko prepoznavnost. Mislim, da smo prvo Železarno izpeljali 26. oktobra 2013, igrali pa so domači Eruption ter Awakening Sun iz Litve.
DEJAN: Tako je, drži. Vse »dokaze« o tem še zmeraj najdeš na naši strani, hehe.
JERNEJ: Za vse skupaj pa sem se z osebnega vidika odločil, ker je bila lokalna metal scena precej zaspana. Pa tudi iz čistega »inata«, ker me blazno živcira, ko vidim brucovanje, kjer igrajo Modrijani, neke balkanske silikon starlete in podobne lobotomije.
DEJAN: Kako pa se je vse skupaj nadaljevalo po tvoji prvi Železarni?
JERNEJ: V bistvu brez nekih spektakularnih pretresov. Princip je vedno isti: izberem termin, pregledam bande, kdo ima novo plato ali je trenutno na turneji, pregledam maile oziroma ponudbe bandov in naredim event. Vsakič se nekaj novega naučiš, vedno je nekaj improvizacij, so pa s časom zadeve postale lažje, vseeno pa nič manj zabavne.
DEJAN: Pa si si takrat, ko so zadeve postale že deloma rutinske, mislil, da boste v dobrih šestih letih izpeljali kar 24 edicij? Saj imamo na Paranoidu pravilno informacijo, da je bila zaenkrat zadnja Železarna izpeljana decembra 2019? JE TAKO, zadnja predkoronska. Upam, da čimprej kakšna nova.
JERNEJ: Ko sedaj pogledam številko koncertov oziroma Železarn, se kar začudim, koliko je že tega. Dejanska številka je, mislim da, še za kakšen event večja, ker nisem vseh številčil, nekateri eventi pa so bili izpeljani pod okriljem Črnfesta in jih nisem beležil kot Železarne. Za eno vem, da je bila Barbarian Invasion, ker so izjemoma uleteli Tulsadoom. Mislim, da jim je nek drug booking propadel in so rabili samo večerjo pa spanje in smo bolj na hitro in neplanirano potem tisti vikend speljali Železarno. Nekajkrat smo imeli samo rolanje glasbe, mislim, da na Prešernov dan in pusta.
Ampak ja, saj tudi če uradno cifro postavimo na 24 edicij, ni slabo. Že ko sem za ta intervju iskal datum, katera je bila prva, in videl letnico 2013 ... huh ... čas leti. Kmalu bo treba 10-letnico planirati, hehe.
DEJAN: Je Belokranjska železarna samo ime tematskih metalskih večerov, v okviru katerih se organizirajo koncerti, ali ste dejansko tudi društvo?
JERNEJ: Belokranjska železarna je samo ime eventa. Ko sva z Janezom, se pravi takratnim predsednikom MKK-ja, modrovala, kako zadevo najbolje speljati, je padla odločitev, da zadevo »brandamo« tako, da je že po imenu jasno, kdo smo in za kaj gre. Delno je zadeva tudi besedna igra na BELT, livarno, ki je delovala v Črnomlju in zaposlovala lep del Črnomaljcev oziroma vseh Belokranjcev in sedaj deluje pod okriljem Livar d.d. iz Ivančne Gorice.
DEJAN: Tvoje sodelovanje z Mladinskim kulturnim klubom Bela krajina je očitno zelo dobro in produktivno?
JERNEJ: Kot sem že omenil, deluje Železarna kot dogodek pod okriljem MKK-ja. Vsekakor bi se zahvalil ekipi MKK-ja za polno podporo, tudi tistim, ki so delovali pred nami, kajti društvo ima že okoli 40 let tradicije in nam je omogočilo, da zadeva obstaja in deluje še danes. Dejansko bi vse zasluge za Železarno pripisal MKK-ju kot društvu. Mislim, da tukaj nisem nek faktor. Če oziroma ko tega ne bom več počel jaz, bo pa nekdo drug. Ne morem dovolj izpostaviti pomena kulturnega društva, kot je MKK.
DEJAN: Bela krajina ni Dolenjska, a imata obe pokrajini skupno tudi slabše razvito sceno, je tako? Imaš dosti zainteresirane publike v Beli krajini?
JERNEJ: Sploh ne vem, kako bi komentiral belokranjsko sceno. Generalno se mi zdi, da je belokranjska scena enako »močna« kot drugje po Sloveniji. Seveda so v tako majhnem okolju nihanja, povezana s trenutno delujočimi bandi. Belokranjske scene vseeno ne bi opisal kot slabše razvite. Prej nasprotno. Mislim, da je sproducirala kar nekaj bandov. Sicer so to nehvaležne primerjave, ampak če pride na koncert v Črnomlju 40 ljudi, na Metelkovo pa 100 ali 150, a je to slaba scena? Mogoče je bolj šokantno, da Novo mesto nima močnejše scene, saj je kar nekajkrat večje od Bele krajine, pa je scena mogoče še bolj švoh. Pa ne želim kritizirati, bolj se mi to zdi alarmantno, da tako mesto nima alternativne kulture oziroma se jo delno tudi ignorira. V tem oziru mislim na Sokolca in druge klube, ki so izgubili svoje mesto v okolju. Namesto, da bi okolje take zadeve spodbujalo, jih zatira.
DEJAN: Kaj potemtakem manjka Dolenjski, Koroški ali Štajerski, pokrajinam s slabo razvito sceno, oziroma zaradi česar ste vi v prednosti? Ali da vprašam drugače: rekel si, da je MKK v veliki meri odgovoren za to, da se lahko alternativna scena razvija že vrsto let. Če bi torej nekdo, tako kot pri vas MKK, skrbel za ponudbo, se pravi koncerte, bi se začelo razvijati tudi povpraševanje, se pravi, da bi rasel interes za metal?
JERNEJ: Tukaj si me ujel v zanko. Kritiziram, pa nimam konstruktivne rešitve oziroma predloga. Če se dotaknem Dolenjske oziroma Novega mesta, ki mi je bližje, se mi zdi, da manjka konstanta. Lahko, da se motim, ampak ne pomnim, da bi v Novem mestu deloval nek klub ali društvo več kot nekaj let in fural neko konkretno vsebino. Mogoče je prednost res v tej relativni majhnosti. Dolenjska je blizu Ljubljane, ki ji težko pariraš po vsebinah in posledično ti »odteka« publika. Črnomelj je že bolj oddaljen in lažje fura »svojo« sceno. Spet ne želim biti preveč kritičen. Vem, kako je organizirati koncert, vlagati trud, tudi lasten denar, potem pa pride na koncert 12 ljudi. Slej ko prej se marsikdo naveliča, odneha in potem ni konstante ali neke scene.
Mi imamo neverjeten privilegij, da se je MKK obdržal toliko let, hkrati pa tudi ostal res zvest alternativi in strogi težnji po nekomercialnih vsebinah. Takšno »trmarjenje« pri vsebinah nedvomno zmanjša možnost masovnega obiska, vendar je pomoje na dolgi rok edina pravilna pot. Banalizacija ali popularizacija vsebin, zato da bomo napolnili prostor, pa čeprav z nekimi cover bandi ali pop vsebinami, bi pomenila izdajo poslanstva MKK in tudi Železarne.
DEJAN: Posredno si že povedal, kaj je vplivalo na tvojo odločitev, da si začel z organizacijo koncertov. Pa bi želel k temu še kaj dodati?
JERNEJ: Če začnem z nasprotne strani ... Nasploh se mi zdi, da je alter/metal/nekomercialna scena pri nas in širše poden. Kaj so vzroki? Ne vem. Denar, komercializacija, internet, algoritmi, cookiji, Youtube, neoliberalni kapitalizem? To zadnje še najbolj. Danes so vsi brand, produkt, experience bla bla bla. Vidim, da je vse manj interesa med občinstvom, da sliši nekaj, kar ne pozna.
Folk tripa na cover bande, instant hite ipd. Študentarija v glavnem posluša turbofolk in bubblegum produkcijo. Mašinerija sproducira nek YouTube-hit in prepriča, da je neka pop zvezdnica, ki ima v enem tednu 9 milijard ogledov neka self-made kantavtorka. Mislim, kdo to popuši? Mene vse te reality zadeve in instant zvezde živcirajo. Ni ga lepšega, ko greš v nek razf*kan klub, med 50 do 100 ljudi poslušat band, ki ga prvič slišiš. Pa tudi če je band slab.
To bi tudi mogoče še najbolj opisalo vzrok oziroma vzgib, zakaj sem se lotil Železarne.
DEJAN: MKK si že večkrat omenil. Pa lahko na kratko opišeš ekipo, s katero sodeluješ?
JERNEJ: Nimam neke stalne ekipe. MKK ima vedno na rosterju nekaj tehnikov, kot so tonci ipd., ter ostalih članov, ki pomagajo na eventih. Za event vedno v naprej dogovorimo ekipo. Torej tehnični del s toncem in dodatnim pomočnikom, ekipo za šank ter vstopnice in vratarja. Pred eventom se določi, kdo bo ta vikend zadolžen za kaj. Vsekakor se moram torej na tem mestu zahvaliti vsem iz MKK-ja, ki so kadarkoli kakorkoli sodelovali pri Železarni. Od »zunanjih« sodelavcev pa bi izpostavil še Daliborja Vladiča in Denija Petraša iz Mephistophelian, ki velikokrat priskočita na pomoč s svojim tehničnim znanjem, in pa Dušana Vukčeviča, ki pomaga kot dizajner.
DEJAN: Kakšna pa je tvoja vloga znotraj vaše ekipe?
JERNEJ: Na dan eventa delujem kot koordinator oziroma bolje rečeno »potrčko za vse«. Skrbim za sprejem banda, namestitev, poskrbim za urejen backstage prostor. Če je treba, potem za določene evente priskrbim dodatno opremo za backline ipd. V bistvu skrbim za vse, kar je potrebno. Obvezno tudi famozni welcome drink.
DEJAN: Delujete samo v Črnomlju ali ste organizirali tudi kakšen koncert izven mesta?
JERNEJ: Zaenkrat samo v Črnomlju.
DEJAN: Sicer mi je jasno, da so bile Belokranjske železarne izpeljane vse v Črnomlju, a z mojim vprašanjem sem bolj ciljal na to, če ste v preteklosti že kdaj razmišljali o tem, da bi kje v bližini organizirali kakšen mini festival. Sploh zdaj, ko naj bi se MetalDays selil na Hrvaško, bo za tovrstne prireditve v Sloveniji še več prostora.
JERNEJ: Občasno me napade misel o organizaciji kakšnega mini festivala, vendar na področju Črnomlja oziroma Bele krajine. Definitivno bi bilo to bolj v duhu nekega, recimo temu piknika za frende, kot pa nekega »resnega« festivala. Iskreno povedano mi organizacija nekega open-air eventa ne diši. Že ko pomislim na iskanje prizorišča, oder, termin, vreme in milijon nekih variabil, me organizacija hitro mine.
DEJAN: Kaj pa sploh meniš o tem, da MetalDays ne bo več slovenski festival? Kako redno si ga obiskoval v preteklosti?
JERNEJ: Škoda, da se zadeva premika. Mislim, da je tolminsko sotočje res presežek od prizorišča. Dejansko so lineupi po teh festivalih podobni in največ prinese lokacija. Isti fest, ki je bil v Tolminu presežek, me nekje na eni ravnici sredi ničesar ne zanima. Dejansko sem šel na MetalDays samo, če sem lahko tam ostal cel teden. To je tisti pravi MetalDays. Čez dan uživaš ob Soči, zvečer pa na glavo. Kolikokrat sem bil, pa niti ne vem točno. Morda pet- ali desetkrat.
DEJAN: Obstaja kakšna stvar, ki je pri organizaciji koncertov ne maraš?
JERNEJ: Tu pa tam se zgodi kakšen eksces, ko čezmerno opiti obiskovalci ali še huje kakšni »padalci«, ki pridejo v klub po zaključenem koncertu oziroma eventu in delajo zgago, potem pa se moraš ukvarjati z njimi. Ampak to je načeloma redkost. Pa še iz teh scen je nastalo nekaj vrhunskih anekdot, tako da ni totalen ničen scenarij, če pride do kakšne pizdarije.
DEJAN: Nam lahko zaupaš kakšno?
JERNEJ: Raje ne bi. To so lokalne legende, o tem se govori za šankom. Vabljen na Železarno, pa se vse pomeniva ob pivu in rakiji. Off the record.
DEJAN: Kaj te je pa pri tem delu najbolj veseli?
JERNEJ: Spoznavanje novih ljudi. Veselje, ko koncert uspe in se ima folk super. V bistvu vse. Od klicarjenja in iskanja xy kitarskega boxa za band pa do tonskih, žuranja, pospravljanja, utrujenosti zaradi pomanjkanja spanja. Vse to je del nekega rokenrola, ki me veseli.
DEJAN: Ali pri bandih, s katerimi sodelujete, karkoli pogrešaš?
JERNEJ: Nič.
DEJAN: Kaj te je pri tvojem delu najbolj presenetilo?
JERNEJ: Načeloma me nič ne preseneti. Hitro se navadiš vsega, hehe.
DEJAN: Je imel kateri band kdaj kakšno zahtevo, ki je nisi želel izpolniti?
JERNEJ: Ne, načeloma ne špilajo ravno Rolling stonesi v MKK, da bi imeli nore zahteve.
DEJAN: Katere pogoje morajo izpolnjevati bandi, da lahko sodelujejo z vami?
JERNEJ: Ne sme biti cover band.
DEJAN: Se pravi, da pa hkrati tudi še ne rabi imeti izdanega karkoli? Jemlješ tudi povsem »frišne« in neznane bande?
JERNEJ: Seveda. Ne vem, zakaj ne bi. Vsak band mora nekje dobiti prvi oder, prvo priliko.
DEJAN: Kaj bi priporočal mladim bandom, ki se pripravljajo na svoj prvi nastop, oziroma takšnim, ki so komaj pred kratkim prvič stopili na oder?
JERNEJ: Klišejski nasvet, da naj bodo to, kar so. Sliši se glupo, ampak dejansko na klubskih koncertih folk »navoha« bleferje oziroma pozerje.
DEJAN: V zvezi s protikoronskimi ukrepi se spet vidi šibka luč na koncu temnega tunela. Morda že kaj pripravljaš z ekipo v bližnji prihodnosti? Katere dogodke bi izpostavil?
JERNEJ: Zaenkrat je MKK v obnovi, tako da ni še nič planiranega. Za postkorona čase nimamo še nič konkretnega. Ko bo enkrat možno planirati za več kot en teden vnaprej in se pogoji ne bodo spreminjali 37x na mesec, bomo začeli razmišljati o eventih.
DEJAN: Si si v zadnjem letu privoščil kakšen spletni oziroma pretočni koncert? Kaj meniš o teh?
JERNEJ: Eruption stream iz Šiške. Pred tedni sem hotel poslušati Noctiferio, a sem zamešal datume in pozabil. Načeloma pa me streami in splet ne ganejo preveč. Rokenrol je švic, je gužva pred odrom, komolec v nos v moshpitu, polita piva za šankom. Prek ekrana se res težko vživim. Že tako nisem tip za »mega« koncerte. Raje grem na nek klubski koncert s 50 folka kot neko Metallico al kaj podobnega ...
DEJAN: Osebno v zadnjem letu pač malo več delam, zato da se pač zaposlim in ne mislim na »bedarije«. Kako si se pa ti zaposlil v zadnjem letu, polnem norosti?
JERNEJ: Epidemija mi je dejansko prinesla nekaj ekstra službenih obremenitev. Upam, da bo čim prej spet čas za bedarije. Treba je razmišljati o bedarijah. Brez tega ne bi bilo Železarne.
DEJAN: In še moje zadnje vprašanje, ki sem se ga ravno spomnil. Sicer sva o tem že govorila in bi bolj ustrezalo na kakšnem drugem mestu, a naj bo … Bi si želel, da bi se Črnomelj nahajal bolj centralno in bi zaradi tega Železarno obiskovalo več ljudi? Ali si zadovoljen s situacijo, kakršna je?
JERNEJ: Kar naj ostane Črnomelj tu, kjer je. Slovenijo v nekaj urah prečkaš po najdaljši možni diagonali, tako da Železarna oziroma MKK ni nobenemu predaleč.
