Ni trajalo in se je vrnil. Kdo? Varg Vikernes a.k.a. Burzum. Po manj kot dveh letih se je Varg naveličal francoske samote in se v času svetovne samoizolacije vrnil med ljudi. Z dvojnim albumom Thulêan Mysteries, ki ponuja 23 skladb v skupni dolžini skorajda 90 minut. Kako dolgo bo bival Varg spet med nami, (mi) je zaenkrat neznano. Kar se mene tiče, lahko ostane za dlje časa, pa čeprav sem pred dvema letoma izredno pozdravljal njegovo odločitev o upokojitvi. Osebno več kot dobro razumem ljudi, ki delajo neke stvari z visoko mero strasti in enostavno z delovanjem ne morejo prenehati, čeprav bi si to želeli. Pišem nesmiselno? Morda za nekatere, medtem ko vseeno upam, da me večina razume, saj bi to potem pomenilo, da jih v življenju spremlja nekaj strastnega, kar jim olepša lepe trenutke in izboljša slabe trenutke življenja.

V kolikšni meri bo dvojni celovečerec Thulêan Mysteries pripomogel k enemu ali drugemu, je seveda odvisno od vsakega poslušalca posebej. Najprej je zagotovo treba mimo okoliščine, da imamo pred seboj ponovno ambientalni plošček, ki se naslanja na Vargovo delovanje po prihodu iz zapora. Zadnja albuma The Ways of Yore in Sôl Austan, Mâni Vestan sta tukaj močno prisotna, glede na enostavnost pesmi bi potencialno lahko celo govorili o »ostankih«, ki so bili arhivirani po izdaji zadnjega albuma. Kakor koli že, osebno bi si vsekakor želel več tega, kar ponujajo komadi, kot so Heill auk Sæll z zborovskim petjem ali The Lord of the Dwarves, The Road to Hel (že skorajda priredba komada The Ways of Yore) in A Forgotten Realm, kjer se mešajo spacy burzumovske melodije, akustična kitara in občasno govorjenje. Na ta način posamezni komadi delujejo bolj polno, bolj dodelano in ponujajo dogajanje na več ravneh, medtem ko so sploh začetni komadi prve zgoščenke, ki v povprečju ne presegajo dveh minut dolžine, zaradi uporabe enega instrumenta in enotonske melodije povsem enostavni.

Nekakšen prelom se zgodi s komadom The Land of Thulê, kjer Varg instrumentalno v ravnokar opisani maniri posreduje za sodobnega človeka pomembno besedilo: »We have not inherited Thule from our ancestors, we have borrowed it from our children.« V tem kontekstu je seveda bolj ali manj jasno, da ne govori samo o grškem mitološkem otoku, temveč splošno o človekovem odnosu do narave. Za tem sporočilom pa pridejo na vrsto tudi zgoraj našteti daljši in polnejši komadi, ki prinesejo bolj hladno in resno vzdušje. Ambient zadnjih let se začne mešati z ambientom iz sredine 90-ih let prejšnjega stoletja.

V nadaljevanju se stvari nato do določene mere ponavljajo, tako da album ne prinese več nič novega oziroma večjih presenečenj. Osebno poslušam album zmeraj v njegovi celoti, se pravi oba ploščka naenkrat, kar tudi menim, da je njegov pravi namen. Varg s Thulêan Mysteries pripoveduje zgodbo, ki jo je treba slišati v celoti od začetka do konca, najlažje pa to gre ob popoldanski kavici ali kakšnem drugem sproščenem opravilu, pri katerem recenzirani album tvori sproščujočo glasbeno ozadje.