RECENZIJE

27. 12. 2017
Cannibal Corpse - Red Before Black
Metal Blade Records, 2017

Cannibal Corpse so AC/DC brutalnega death metala, ki lirično stavijo na razkosana trupla, pohabljenje in nasilne oblike smrti. V tem se je začela uriti zasedba konec osemdesetih prejšnjega stoletja in v tem je še zmeraj dobra po skorajda 30 letih neprekinjenega delovanja, ustvarjanja in koncertiranja.

Ko sem začel poslušati aktualni štirinajsti studijski album, sem si takoj rekel: »Končno album, ki je dovolj »slab«, da ne bo romal v obliki zgoščenke na mojo polico poleg ostale diskografije Kanibalov.« Joj, kako hitro se človek naje zarečenega kruha. Kaj naj rečem? Red Before Black resnično ni nič posebnega, daleč od tega, da bi držal boga kreativnosti za jajca ali srkal napoj kreativnosti iz njegovega tiča, toda Red Before Black ima tisto nekaj, kar pritegne. Ravno dovolj Cannibal Corpse, da tisti, ki si želijo točno takšnega death metala, pridejo več kot na svoj račun. Poznane nizko uglašene kitare, brneča bas kitara, globok growl in dinamičen bas boben so sestavine, ki odlikujejo vse ploščke, ki nosijo ime pionirjev brutalnega horror death metala. K tem sestavinam so možakarji letos uspeli dodati še dosti bolj všečne kitarske solaže, ki tokrat ne igrajo zgolj vloge mašil, temveč jih je užitek poslušati. Toda po drugi strani so Kanibali na žalost izgubili kar dosti mladostniške jeze, kar pomeni, da niso več tako konstantno hitri.

Kar tako odpisati album kot pač še en primerek tega, kar smo že slišali, tokrat torej sploh ne gre. Nisem zastonj v uvodnem stavku primerjal Kanibale z legendarnimi rokerji. Tako kot Avstralci tudi Američani na vsakem albumu poleg že preverjenega recepta ponudijo par komadov, zaradi katerih se že po nekaj poslušanjih zbistri glasbena podoba in si človek želi držati plošček v roki in po spletu že išče datume, kdaj bo zasedbo spet videl v živo. Med te komade osebno štejem Red Before Black, ki me zaradi svoje igrivosti v refrenu spominja na Kill or Become s predhodne plošče A Skeletal Domain, počasnejši in močnejši Code of the Slashers zato, ker je enostavno groovy in fajn, ter zaključni Hideous Ichor, ker ga osebno prištevam med zapomljivejše komade, ki so jih Cannibal Corpse napisali v zadnjih letih.

Če torej veste, kaj želite, in veste, kaj lahko pričakujete od ustaljene peterice Webster, Barrett, Mazurkiewicz, Fisher in O'Brien, potem brez zadržkov navalite, kajti zagotovo vam ne bo žal.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
8. 5. 2019
Vltimas - Something Wicked Marches In
Recenzija
3. 5. 2019
Amon Amarth - Berserker
Recenzija
25. 4. 2019
Waste of Space Orchestra - Syntheosis
Recenzija
18. 4. 2019
Aftermath - There is Something Wrong
Recenzija
16. 4. 2019
Mystifier - Protogoni Mavri Magiki Dynasteia
Recenzija
9. 4. 2019
Equipoise - Demiurgus
Recenzija
4. 4. 2019
Luminescence - From Darkness... (EP)
Recenzija
20. 3. 2019
Dream Theater - Distance Over Time
KONCERTI & FESTIVALI
24. 5. 2019
Ambra predstavlja album COR
Orto Bar, Ljubljana
24. 5. 2019
Kramp Fest 2019
Bajer, Godovič
25. 5. 2019
Inciter – Tribute to Metallica
KVŠ Zakon, Vrhnika
25. 5. 2019
Labirinto, Tangled Thoughts of Leaving
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana
25. 5. 2019
Street Creeps
Zgornja Besnica
25. 5. 2019
Tomcat
Salamander Art, Tržič