13. 2. 2001
Catchin' 22 - Can’t Steal Our Spirit
samozaložba, 1999
Začne se takole: na naslovnici je gospodična (pa spet brez pripisane telefonske), zadaj imate še eno, ki se tušira, par jih je še v bookletu, a ja, pa v škatli je še CD!
Catchin’ 22 so doma v Kanadi (dejte se preselit v L.A.), s Can’t Steal Our Spirit pa so izgubili diskografsko nedolžnost. Njihova glasba in način igranja temeljita na glam metalu, od podobnih izdelkov starejšega letnika pa se loči predvsem po ostrejših in trših kitarah, malo več pa je kompliciranja tudi pri besedilih in strukturah komadov. Tudi produkcija in zvok sta trša, z malenkostnim vplivom devetdesetih. Klaviatur ne boste našli, imajo pa zato lepe in tekoče solaže. Vokal izhaja iz “stare šole”, spominja pa na denimo Janija Lanea ali Sebastiana Bacha. Kot se za tako izdajo spodobi, seveda ne gre brez balade – na ploši jo najdete pod naslovom Since You’ve Been Gone (a s kakšnim bolj izvirnim naslovom ni šlo?). Za malo spremembe pa zadnji komad, Payin Your Dues, vžgejo v popolnem punk stilu. Can’t Steal Our Spirit je produciral Simon Pressey (Rush, Bryan Adams, Michael Bolton, Celine Dion).
Na list svojih želja sem vključil, da bi rad kmalu slišal njihov naslednji izdelek (ha!) in povem vam, da ko bom pakiral kufre za svoj dopust v Kaliforniji, bom s seboj poleg ležalnika in črnih očal definitivno vzel tudi tole ploščo.
Matija
CD sem nafehtal pri založbi Nightmare Records:
www.nightmare-records.com