RECENZIJE

18. 7. 2018
Cavus - The New Era
Satanath Records, 2018

Ob Cavus sem se spotaknil, ko so leta 2010 v Gala hali nastopili kot predskupina kultnim Gorgoroth. Sčasoma sem izgubil stik z njimi, a v spominu so mi ostali kot brezkompromisni klateži iz Finske, ki radi igrajo old school black metal.

Osem let kasneje, kar ne pomeni samo osem let po dotičnem koncertu, temveč tudi osem let po njihovem prvencu, se vračajo Cavus z naslednikom Fester and Putrefy, ki nosi kar zgovoren naslov The New Era. Moram priznati, da me je ta v kombinaciji z naslovnim komadom ob prvem poslušanju kar konkretno zavedel. The New Era je dokaj teatralni instrumentalni uvod, zaradi česar sem resnično predvideval, da je band odložil vsaj nekaj svoje surovosti in jo zamenjal za klasično skandinavsko melodičnost. Toda še zdaleč ni tako. Naslov se očitno nanaša na dejstvo, da je band zapustil stari vokalist, medtem ko se je pridružil nov kitarist, tako da zdaj kar trije osebki vihtijo kitare pri Cavus.

A žal pride ta okoliščina bolj slabo do izraza. Dejansko je tako, da če ne bi tega prebral v Metal arhivih, bi šla ta informacija povsem mimo mene. Čeprav se je band na kitarski sekciji okrepil, ta na aktualnem ploščku sploh ne deluje okrepljeno, temveč udarja v starem starošolsko neposrednem slogu še naprej po materialu. V ospredju je potemtakem dobro staro kitarsko riffanje, ki pa ne zna zmeraj navdušiti. V večinoma stalni kombinaciji z blast beati je pač težko izumiti kar koli novega – kot dokazujejo Cavus. Iz tega razloga jih za moj okus v glavnem iz spodnjega povprečja dviguje masten zvok kitar, ki ni ravno značilen za black metal in ki zaradi tega zna navdušiti. In ko se k temu dodajo še pankovsko zabavljaški ritmi, s kakršnimi imamo opravka pri komadu Morphine ali Presence of Existence, zleze album do stopnje solidno in prepriča poslušalca, da ostane z njim in da posluša dalje.

The New Era je torej soliden hiter black metal album, ki ohranja plamen old school black metala pri življenju, a ga ne okrepi kaj dosti. To, kar človek sliši pri prvem poslušanju, je bolj ali manj to, neke dodatne hude globine plošček dejansko ne ponuja.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
16. 9. 2019
Kampfar - Ofidians Manifest
Recenzija
13. 9. 2019
Tryglav - Night of Whispering Souls
Recenzija
12. 9. 2019
Left Hand Path - Left Hand Path (EP)
Recenzija
6. 9. 2019
An Isolated Mind - I'm Losing Myself
Recenzija
19. 8. 2019
Gaahls Wyrd - GastiR - Ghosts Invited
Recenzija
13. 8. 2019
Dekadent - The Nemean Ordeal
Recenzija
2. 7. 2019
The Stone - Kruna praha (EP)
Recenzija
1. 7. 2019
Snøgg - Chhinnamasta
KONCERTI & FESTIVALI
21. 9. 2019
Nile Hate Eternal Vitriol Omophagia
Revolver Club, San Donà di Piave, Italija
21. 9. 2019
Echolot, Billy Clubs
MKNŽ, Ilirska Bistrica
21. 9. 2019
Omega Sun, Jegulja, Stonedirt, Supafesch
Roter Gugl, Leitersdorf, Avstrija
24. 9. 2019
Misþyrming, Darvaza, Vortex of End
Backstage, München, Nemčija
25. 9. 2019
In Other Climes, Gužva u Bajt, Jegulja, Negative Slug, Agregat
Lepa Žoga, Ljubljana
26. 9. 2019
Domorodni četrtki: Dust Collector
Gala Hala, Metelkova, Ljubljana