Deveti studijski izdelek brezkompromisnih death/thrash metal mojstrov Dew-Scented je pred nami. Prinaša kaj, kar še nismo slišali? Nikakor ne.
Vedno konsistentni Nemci ne znajo razočarati. Kljub popolnoma novi postavi (edini originalni člen verige je ustanovni član, vokalist Leif Jensen, vsi ostali so bili letos zamenjani) sekajo v svojem značilnem »Slayer riff hitrost meets death metal groove pri počasnih delih« do konca in naprej. Leta 2004 smo band, ki je bil takrat v življenjski formi, imeli priliko doživeti na krstnem MetalCampu v Tolminu, ki se je ob brutalnem nastopu spremenil v City Of The Dead. Kitarsko delo na albumu je hitrostno rezilno, bobni so sicer preveč umetelno dodelani, a nič zato; vse skupaj zasenči vedno brutalni Jensenov vokal, ki mu ni para. Na hitro mogoče res spomni na Tardyja, a se Jensen veliko bolj »kričeče« izraža, čuti se globinska moč, poje iz trebuha, svoja besedila izraža nadučinkovito.
Še zanimivost: Čisto vsi Dew-Scented albumi so vedno nosili besedo, razvito iz črke »i«: Immortelle (1996), Innocent (1998), Ill-Natured (1999), Inwards (2002), Impact (2003), Issue VI (2005), Incinerate (2007), Invocation (2010) in kot vidimo tudi deveti zaporedni izdelek, Icarus (2012), ni nikakršna izjema. Najsvetlejše točke: Storm Within, Reawakening, Perpetuated. Tipični Dew-Scented album.