Drudkh in Grift sta dve black metal zasedbi, ki tematsko zelo dobro delujeta skupaj na eni izdaji. Obe skupini v svoji glasbi tematizirata tradicije, zgodovino in literaturo lastne domovine, kar v obeh primerih pride do izraza v obliki daljših, atmosferičnih komadov, ki poslušalca zmeraj nabijejo s čustvi. Za pričujoči izdelek je vsaka zasedba prispevala po dva komada, vsak od njih pa v povprečju meri dobrih devet minut, kar že zelo veliko pove o glasbi. In še to: oba banda glasbeno nadaljujeta tam, kjer sta s predhodnima celovečercema ostala (A Furrow Cut Short in Syner).

Za spremembo pa tokrat ne bom opisoval, kaj ponuja ena zasedba in kaj druga, temveč bom slogovno podobnost obeh izkoristil tako, da bom hkrati govoril o celotnem ploščku. Ta namreč, kot že rečeno, ponuja štiri epske komade, ki so tako strukturno kot tudi vsebinsko zelo raznoliko zgrajeni, kajti o monotonosti je lahko tukaj govora le znotraj posameznih riffov, ki so razvlečeni na eno ali dve minuti. Sicer pa se oba banda po povsem naravni poti gibljeta med vsemi možnimi hitrostmi, od tiste najbolj počasne, ko različni zvoki ustvarjajo atmosfero, do tistih najhitrejših, ko dvojni bas boben v ozadju drži ritem. Poleg tega obe skupini v svoj black metal vključujeta še druge žanrske elemente, a to pa tudi sicer ni nič novega, saj so starejši ukrajinski Drudkh že nekdaj bili močno pogansko obarvani, medtem ko si mlajši Grift pod taktirko multiininstrumentalista Erika Gärdeforsa s svojo kombinacijo modernega black in folk metala (tega je tukaj vendarle malo manj) še utirajo pot med prepoznavnejše predstavnike skandinavske metal scene. Za dodaten čar pa je poskrbljeno z besedili v materinščini, ki kljub dolgoletni percepciji – uho bi že zdavnaj moralo biti navajeno na švedski in ukrajinski jezik – še zmeraj doprinese občutek eksotičnosti. Poznavalci obeh jezikov pa bodo znali uživati še ob literarnih besedilih.