Od sodelovanja v mnogih bandih je eden najbolj talentiranih kitaristov mlade generacije Gus G. ostal le še pri svojem lastnem bandu Firewind. Zanj je to vsekakor odlična poteza, kajti sedaj lahko ves svoj talent usmeri le v eno silo. Rezultat tega pa je viden že na novem albumu, z Allegiance so Firewind še presegli že odličnega predhodnika Forged By Fire.
Sedaj Firewind ne zvenijo več tako power metalsko, v skladbah pa so še poudarili (hard) rock feeling, ki je bil prisoten že na Forged By Fire. V ravnovesju med tradicionalnostjo in modernostjo album nosi močno dozo svežine, za kar je poleg impresivne kitarske Gusove predstave zaslužen tudi nov vokalist, bivši Time Requiem/Majestic frontman Apollo Papathanasio. S karizmatičnim, prodornim vokalom nekje med Diom in nekoliko mlajšim Coverdaleom odpoje izredno prepričljive melodične linije in da skladbam nek dodaten čar. Pesmi so tu bolj kompaktne, Gus se je pri komponiranju in igranju bolj osredotočil na izpostavljanje pesmi kot izdelane celote. Solaže uporablja zelo preudarno, super idej mu pri tem nikoli ne zmanjka, riffovska podlaga pa je precej klasično heavy metalska s pravo mero udarnosti. Za to je na albumu zaslužna še eno nova pridobitev, bivši mlatilec bobnov pri številnih znanih nemških zasedbah, Mark Cross. S Falling To Pieces jim je uspelo narediti pravi catchy hit, pri katerem pomembnejšo vlogo igrajo tudi 80’s, rahlo popovske klaviature (nekaj podobnega kot pri Edguy). Nekaj podobnega velja za Breaking The Silence, kjer dinamiko narekujejo moško/ženski vokalni dueli, tudi ostale skladbe pa so prave metalske himne; udarne, spevne, baladne...
Hja, čas bi že bil za eno konkretno evropsko turnejo in preskok k prepoznavnosti s strani širše metalske publike.

Matjaž