Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

23. 5. 2011
Hymir - Nyctophobia
samozaložba, 2010

Ko na »sceno« prihajajo nove generacije bandov, se bo zgodilo dvoje: ti novi bandi bodo ali prekinjali s tradicijo svojih vzornikov in eksprimentirali, ali pa bodo s tradicijo nadaljevali. Preprosto. Že nekaj let nazaj smo prestopili mejo, ko so na sceno pričele vstopati generacije, ki gledajo na recimo Dimmu Borgir z generacijsko distanco. Od takšnih bandov v glasbenem oziru ponavadi ne dobimo ničesar posebnega, je pa zanimivo opazovati, kako se te nekoliko starejše zasedbe na novo interpretira.
V primeru nizozemske petčlanske glasbene zasedbe Hymir in njihovega prvenca imamo torej opravka z Dimmu Borgir. Z vsem, kar Dimmu Borgir so ... no, kar so bili. Nyctophobio bi tako daleč najlažje opisal kot album, ki se neverjetno močno zgleduje po Enthrone Darkness Triumphant, ga delno križa s Spiritual Black Dimensions ter prek njega vrže zametke albumov Puritanical Euphoric Misanthropia in Death Cult Armageddon. Slednjim je izdelek pred nami blizu sploh v vokalih in občasnih riffih (recimo komad And Sorrow Turned In Death (Part II) se sliši kot brat komada Kings Of The Carnival Creation – imitiran je celo Galderjev stil igranja kitare), medtem ko so klaviature načeloma bližje Enthrone Darkness Triumphant. Škoda je le, da Nyctophobia ne dosega karizme tega (ali kateregakoli drugega od naštetih) klasičnega albuma.
Na tem mestu se najbrž pričakuje, da eksplodiram in navržem še enega v vrsti mojih jamranj o obrtništvu in kopiranju ... a tokrat ne. Mogoče kdaj drugič. Zakaj? Dva razloga: en obči in en specifični. Obči je ta, da si prej omenjeno jamranje lahko preberete v vsaki tretji recenziji. Specifični – torej tisti, ki se drži prav albuma v obravnavi – pa je ta, da gre pri prvencu Hymir za izjemno prebavljivo in sorazmerno zanimivo glasbo, ki že res kopira nek določeni norveški karneval, a v primerjavi z nekaterimi kopijami, ki jih zasledimo po koncertnih odrih, na CD-jih in MySpaceu, vsa epska zvočna kulisa (in hipermehanično mrzli vokali) Nyctophobije deluje nenavadno polno in sorazmerno daleč od kakršnekoli »pocukranosti«, ki je značilna za vse, kar se dandanes rado prodaja pod nalepko »simfonično« ali (Satan obvarji!) »epsko«. Priporočljivo skratka za oboževalce srednje (in pozne) dobe Dimmu Borgir in/ali nostalgike. Sam sicer priznam, da sem ob tem albumu sorazmerno užival, a pod črto je dosegel predvsem to, da sem se po letih spet vrnil k Enthrone Darkness Triumphant in njegovi karizmi; prav tisti karizmi, ki je Nyctophobia iz tega ali onega razloga (in verjetno previsoko zastavljenih ciljev) nikakor nima.

SORODNE VSEBINE:
25. 2. 2016Sicphorm - Wake Up / Recenzije
6. 5. 2014Spellblast - Nineteen / Recenzije
22. 5. 2013Entropia - Vesper / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija