Na današnji dan
1986
Ozzy Osbourne izda album The Ultimate Sin
NAGRADNE IGRE
Traja do: 26. 2. 2020
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

11. 2. 2008
In Vain - The Latter Rain
Indie Recordings, 2007
Včasih se je lepo "obesiti" na ime benda, ko hočeš pričeti recenzijo. Kot, ko prebereš ime filma in veš, kaj lahko pričakuješ. Primer je recimo bil Mendeed s plato This War Will Last Forever, potem pa je po naslednji plati band razpadel. Kaj češ, ime ni bilo omen. Ali pa recimo Scarlet s plato The Cult Classic, kjer si takoj izrabil ime plate in napisal "Hahahaha, kakšna predrznost in cinizem, saj je plata kultna instant pozaba." Norvežani In Vain se torej prevedejo "zaman", ampak pri poslušanju plošče The Latter Rain lahko zaključim, da je poslušanje daleč od tega, da bi bilo zaman.
In Vain je nekako progresiven band. Preden se name obesijo vsi, katerih raba te besede vzbuja takojšnjo pozornost in pripravljenost zabijanja recenzenta na podlagi njegovega navideznega nepoznavanja rabe glasbenih terminov, naj povem sledeče: In Vain so zame progres v oziru, ker so daleč od tega, kaj bi pričakoval od norveškega benda. So progres v smislu, da premikajo meje z inkorporacijo različnih žanrov in ker se vidi, da fantje resnično iščejo čas, ki ga izrabijo za to, da bi bili vse boljši v igranju svojih inštrumentov.
In Vain je prej izdal dva EP-ja, ki sta očitno pritegnila marsikatero pozornost. Jebiga, ekstrem je šel v novo smer. Sama plošča The Latter Rain je v procesu gradnje privabila kar 20 gostujočih glasbenikov, med njimi tudi Jana K. Transetha iz In The Woods ali pa Kjetila Nordhusa iz Green Carnation. Je pa vse skupaj skomponirano s strani kitarista J. Haalanda, ki je pripomogel tudi k pisanju besedil.
Zvočno so In Vain mix različnih žanrov, kot sem prej napisal, in sicer v njih najdemo sledi ekstremnega norveškega black metala, dooma, ambientalnega in progresivnega rocka, death metala ipd. Včasih najdeš del Celtic Frost, potem Opeth, potem Akercocke, pa še kakšen Dead Can Dance ipd. Vse skupaj je precej nepredvidljivo, ampak poslušljivo. Neverjetno je, kako preseneča npr. raba vokalov, ki od kričanja in kruljenja preide v čiste in spevne vokale in spet nazaj. Najboljši primer tega je po indijanski legendi spisan Their Spirits Ride In The Wind, instrumentalna čudesa pa so dobro slišna recimo v pesmi Det Rakner!
In Vain je idealna glasba za sivino dneva. Namesto depresije pa te spravi vrste v neke vrste zamaknjenost, spodbudi alfa valove in podzavestne norije možganskih režnjev, pri tem pa ostaja mamljiva kot knjiga, ki jo boš prebral znova in znova. In pri tem še uživaš! Umetniško ...

Ivan
SORODNE VSEBINE:
17. 8. 2006Bruce Dickinson - Anthology (DVD) / Recenzije
22. 9. 2009Gojira - The Way Of All Flesh / Recenzije
18. 8. 2003Sanguis - Chaosgate Guardians / Recenzije
11. 11. 2011Earache Records / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
18. 2. 2020
Ihsahn - Telemark (EP)
Recenzija
13. 2. 2020
Karg - Traktat
Recenzija
12. 2. 2020
Leprous - Pitfalls
Recenzija
11. 2. 2020
Chains - Sonic Sabbath
Recenzija
6. 2. 2020
Alcest - Spiritual Instinct
Recenzija
5. 2. 2020
Lindemann - F & M
Recenzija
30. 1. 2020
Minenwerfer - Alpenpässe
Recenzija
17. 1. 2020
Týr - Hel
KONCERTI & FESTIVALI
22. 2. 2020
Stige Fest III: Revenge, Nargaroth, Nocturnal, Caronte, Eurynomos, Blasphemer, Necromutilator, Necrobode, Rawness Obsolete
Campus Industry Music, Parma, Italija
22. 2. 2020
Smrt, Dark Sphere, Taste Of Plague
KMT – Klub mladih Turnišče
22. 2. 2020
Iron Median, Interceptor, Alo!Stari, Spotless Minds, Newem
Dom kulture Šešče, Šešče
22. 2. 2020
Diabolical, Devilish Impressions, Dark Mirror ov Tragedy
Club Q, Gradec, Avstrija
23. 2. 2020
Duel, Mindcrawler
Backstage, München, Nemčija
24. 2. 2020
Inhepsie, Core System
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor