Mamutsko svetovno turnejo po Brave New World albumu so Iron Maiden sklenili na najboljši možni način, z njihovim največjim koncertom v zgodovini, z enim največjih spektaklov, kar jih je metal svet kdajkoli videl – z nastopom na Rock In Rio festivalu pred 250.000!!! fanatičnimi oboževalci. Vsi nesrečniki, ki se tega mega dogodka nismo mogli udeležiti, se bomo potolažili s tam posnetim dvojnim albumom.
Bolj ko poslušam album, bolj zavidam tistim, ki so bili na koncertu. Vsi ste že videli Iron Maiden koncerte, gledali videokasete in poslušali koncertne albume, tako da poznate občutke, ko deset in več tisoč ljudi poje refrene, z »oooooo« spremlja kitarske solaže, vpije ob prihodu Eddija na oder in ob Dickinsonovih gestah. A ko to dela četrt milijona ljudi, so ti občutki še mnogo bolj nepopisni. Zato se ne čudite, če vas bo še po n-tem poslušanju dve uri skupaj spreletavala kurja polt. Ob vsem tem pa je treba poudariti, da je vse kar slišite na albumu posneto v živo, nič nasnemavanja, nič predelovanja, 100% Iron Maiden na odru. Set lista v Riu je bila zelo podobna tisti v Izoli in tu bi mogoče kdo namesto kakšnega komada z Brave New World raje slišal kakšno klasiko, ki so jo igrali na Ed Hunter turneji. A na Rock In Rio ni vzdušje ob novejših pesmih The Wicker Man, Ghost Of The Navigator, Dream Of Mirrors, itd., skoraj nič slabše kot pri Wrathchild, The Trooper, The Evil That Men Do, vrhuncu skoraj vsakega koncerta Fear Of The Dark, The Number Of The Beast, Hallowed Be Thy Name, Run To The Hills in ostalih klasikah. Bandu s toliko izkušnjami je taka atmosfera dala še dodatnih moči, tako da vse pesmi zvenijo res odlično. To velja seveda tudi za Sign Of The Cross in The Clansman. Kakšna napakica se sicer sliši, ki pa tu hitro zbledi.
Kako točno je ves spektakel potekal, boste lahko kasneje videli tudi na DVD-ju in VHS-u, za pokušino pa so že na album dali video Brave New World ter kratkega dogajanja pred in po nastopu. Že sam CD je neverjeten, ko pa pogledaš video… aaaaaaaa!!!