»The Kreator has returned,« zakliče Mille vedno in povsod, ko Kreator pripotujejo v mesto ali državo, kjer so že nastopili. Tokrat se vračajo z novim studijskim albumom.
Kreator so na Violent Revolution pred enajstimi leti perfektno združili agresijo, hitrost in tehničnost prvih osmih let svojega delovanja (»tupa tupa« hitre thrash koljačine, Slayer riffi na nemški način, manični (dvojni) vokal) z bolj eksperimentalnim obdobjem sredine in druge polovice devetdesetih (odlična besedila, dvoglasne melodije, srednje hitri tempi, clean vokal itd.). Enemy Of God je obdržal odlično zastavljeno kolizijo obeh svetov na najboljši možen način, torej sveže, z novimi idejami, z odličnimi komadi, ki so že po sedmih letih klasike (Enemy Of God, Murder Fantasies itd.) in v poslušalce zasadil dobre občutke. Prihodnja leta so obetala veliko, prinesla pa na žalost bolj malo. S Hordes of Chaos se je stvar že začela očitno ponavljati (sicer razumljivo, le kdo menja uspešen recept?). Repeticije so bile zares očitne, kljub štiriletnemu premoru med obema albumoma. Na žalost novi album ni nikakršna izjema.
Veliko enakih fraz, enako zgrajenih komadov z drugačnimi riffi, vokalni aranžmaji, prav nič nam (jim) ne uide iz že ustaljenih tirov. Tu imamo naslov Your Heaven, My Hell (Servant In Heaven, King In Hell?). Produkcija je zastavljena malce bolje kot na zadnjem albumu, bobni ne zvenijo tako umetno, Ventor je zares omejil računalniški zvok triggerjev, predvsem bas bobna, ki zveni ravno prav (ravno prav = Vinnie Paul). Svetli točki sta naslovna skladba Phantom Antichrist (za komad so posneli odličen videspot) in Civilization Collapse. Kitare so predvidljive, finec Sami na vodilni kitari celo solaže odigra zelo podobno nekaterim primerkom iz preteklosti. Bas je zopet (tradicionalno) preveč neizstopajoč, brez vsakršnega zvena (sprašujem se, če je basist Speesy kdaj slišal za ime D.D Verni ali Steve Harris) in ozemljeno osamljen. Žal. Naslovnica je boljša kot zadnja, torej na srečo vse le ni tako črno. Ne črno, ne rumeno, ne rdeče, temveč brezbarvno. Povprečno. Upajmo na prihodnjo reanimacijo, tako misli kot tudi idej, saj v sedanji poplavi izdelki »legendarnih« z lahkoto uidejo skozi ušesa kot »odlični«, čeprav to niso, nikakor. Vsaj v tem primeru ne.
Kreator potrebujejo novo kri, pri promociji, založbi in vsem ostalem so jo ob lanskih/letošnjih menjavah dobili, skrajni čas pa je še za glasbeno. Let there be (new) blood. 2 – 3.