Dolgo sem okleval, ali naj si kupim tale plošček, saj imam doma že diskografijo dotičnega banda in tole ne ponuja kaj dosti novosti, nato pa sem se za nakup le odločil.
Album (gre za dvojni CD) je zastavljen kronološko, saj naredi prerez čez kariero najpopularnejšega glam banda, od prve plošče Too Fast For Love pa vse do zadnje, New Tattoo. Izbira komadov je super, res pogrešam le Dancing On Glass in Knock'em Dead Kid, Live Wire pa bi bila lahko zamenjana z 91' remiksom, zelo dobrodošla pa je priredba Sex Pistols Anarchy in the U.K., ki jo sicer poznamo že z Decade Of Decadence: »This is how this song should sound,« je bil komentar na nekem medmrežnem forumu. Drugi plošček je (kot kariera Mötley Crüe) sicer šibkejši, z njega pa si boste verjetno največkrat zavrteli prej omenjeno priredbo, remiksan Home Sweet Home ali katero od pesmi s Corabijeve plošče, morda tudi Bitter Pill, ki ima v intru celo nekaj Megadeth pridiha. Novi komadi na plošči so precej bledi, Sick Love Song je na festivalu Gods Of Metal izpadla mnogo bolje kot na plošči. Boljša je predelava komada Street Fightin' Man, pri katerem pa so večino dela tako ali tako opravili Rolling Stones.
Če bi radi imeli kvaliteten prerez Mötley Crüe je nakup obvezen. Če jih ne poznate pa bi jih radi, enako. Če nimate »best of« kompilacije pa hudo priporočljivo. Barve na novem tattooju so že precej zbledele in res bi bil čas, da nam stari mački poklonijo kakega novega, do tedaj pa vam svetujem, da se usedete v avto, navijete glasnost pritisnete komad številka trinajst in »take a ride on the wild side«.

Grega