Killing Peace, po 18 letih četrta studijska plošča britanskih thrash prvakov Onslaught, v marsikaterem pogledu spomni na povratniški album Exodus, Tempo Of The Damned. Kot vam je lahko jasno že z naslovnice, so »Christian friendly lyrics« tudi tu šli k vragu. Oba albuma je sproduciral Sabbat kitarist Andy Sneap, zatorej ne čudi, da je zvok dokaj podoben. Še najbolj pomembna pa je tretja točka: oba albuma predstavljata thrash 21. stoletja na najvišjem nivoju.
Naj že kar na začetku poudarim, da gre tu za povsem drug band, kot smo ga lahko poslušali na legendarnih Power From Hell in The Force, povratku originalnega vokalista Syja Kellerja navkljub. Njegov današnji vokal bi le stežka lahko primerjali z materialom izpred dvajset let, isto pa velja tudi za glasbeno podlago. Onslaught na Killing Peace igrajo »moderen« thrash, kar sicer nekako že samo po sebi pušča negativen vtis oziroma pomeni, da bodo tisti, ki bodo tu iskali manične screame v stilu Flame Of The Antichrist ali pa Metal Forces riffe, bržda razočarani. Čas gre naprej in Onslaught tokrat prinašajo dokaj tipičen, pa vendarle samosvoj material za 2007. Komadi kot so uvodni Burn, Killing Peace in Shock & Awe so tipični catchy »šus« komadi, kakršnih smo v zadnjem času že vajeni, prava bit albuma pa se skriva v nekoliko kompleksnejših stvaritvah kot sta Twisted Jesus ter predvsem markantnem Tested To Destruction – zakon! Album, ki je zelo dober za to, kar je, in ki ga priporočam vsem pristašem novejšega thrash metala, saj boljših plošč tu skorajda ne boste našli.

Boštjan