Že pri modernem progresivnem metal projektu Engine se je pokazalo, da se vokalist Ray Alder (Fates Warning) in kitarist Bernie Versailles (Agent Steel) lahko skupaj odlično ujameta, čeprav prihajata iz dokaj različnega glasbenega »okolja«. Skupne poti ustvarjanja teh dveh izvrstnih glasbenikov se sedaj nadaljujejo v zasedbi Redemption, katere idejni vodja je sicer kitarist in klaviaturist Nicolas van Dyk. Fullness Of Time je njihov drugi album, prvi z Rayjem na vokalu, kjer je zamenjal bivšega Steel Prophet »kričača« Ricka Mythiasina.
Medtem ko so se Fates Warning z zadnjimi albumi, kjer so eksperimentirali tudi z elektronskimi elementi, odmaknili od klasičnega progresivnega metala, se Redemption gibljejo prav v vodah, kjer so se Fates Warning zadržali v zgodnjem obdobju z Alderjem na vokalu in kjer so v začetku devetdesetih bili njihovi slavnejši rojaki Dream Theater. To se čuti predvsem na za tisti čas značilnih strukturah skladb in aranžmajev teh dveh zasedb ter tudi samega načina izvedbe. Zato iz tega vidika posebnih presenečenj ne gre pričakovati, vseeno pa gre za zelo kvaliteten material. Po drugi strani gredo tudi Redemption v »korak s časom«, kar se tiče produkcije in ponekod ostrejših, moderno obarvanih riffov, ki jih lahko srečujemo pri Engine. Prvi del albuma predstavljajo skladbe z odlično kombinacijo agresivnosti, trdote, lepih melodij, tehnično vrhunske izvedbe, navdiha, intenzivnosti, dodelanih aranžmajev, ki kljub ne ravno enostavnosti dokaj hitro sedejo v uho. K tem veliko pripomore nezamenljivi, visok, rahlo melanholičen Rayev vokal, ki je seveda tudi močno kriv za podobnost med Redemption in Fates Warning. Tudi kar se virtouznosti in redkejših solo izstopanj posameznikov tiče, je Fullness Of Time bližje njihovim izdelkom kot zgodnjim Dream Theater. Prvi del albuma se konča z več kot četrturnim epom Saphire, kjer nivo kompleksnosti dvignejo, v aranžmajih pa še bolj poudarijo pomen ne takoj odkritih fines. Drugi del predstavlja sklop štirih skladb zbranih pod imenom naslova albuma; tudi tu gre za zelo lepo popotovanje po svetu progresivnega metala, a kvaliteta čisto ne dosega nivoja prvih štirih skladb ali kakšnega Fates Warning monumentalnega epa a la The Ivory Gates Of Dream.
Ne glede na to, Fullness Of Time je odličen progresivni metal album in komur so Fates Warning danes premalo metalski, je to več kot primerno nadomestilo.

Matjaž