Na Roba Rocka se lahko vedno zanesemo. Naj gre za njegovo delo pri prejšnjih bandih, Axel Rudi Pell, M.A.R.S., Impelitteri in v zadnjih petih letih na solo poti.
Holy Hell se začne presenetljivo trdo, skoraj thrashersko s Slayer Of Souls, a to je le pokazatelj nekoliko trše in hitrejše usmerjenosti na albumu številka tri. Riffi so mestoma zelo ostri, modernejši v primerjavi s prejšnjima albumoma, prodornejšo podobo Holy Hell zaokrožujeta še udarnejša ritem sekcija in odlična produkcija Roy Z-ja. Ta je spet sodeloval pri pisanju materiala, tako da s tega vidika ostaja, kot smo pri Robu vajeni. Gre za kvalitetno, raznovrstno ploščo, na kateri se najde vse od zelo heavy skladb, Slayer Of Souls, Holy Hell, headbangerjev srednjega tempa Lion Of Judah, My Revelation, epske himne When Darkness Reigns in »Gary Moore meets Bon Jovi« balade I'll Be Waiting For You. Ponovno je zelo prepričljiva Robova karakterna vokalna predstava in tudi instrumentalna izvedba, predvsem kitarista Carljohana Grimmarka (iz banda Narnia pa prihaja tudi večina ostalih instrumentalistov). Poleg njegovih odličnih solaž ne manjka kitarskih duelov z Danielom Hallom (ex- Platitude), plus točko pa predstavljajo tudi že prej omenjeni močni riffi.
Tako mora zveneti melodični power metal, udarno, z odličnimi melodijami, ne preveč predvidljivo in brez nepotrebnih okraskov.

Matjaž