Sanctuary so Inception promovirali kot dolgo izgubljeno relikvijo, nikoli izšel album, kar pa je na žalost res le do neke mere. Namreč, kar sedem izmed tu posnetih komadov je leto kasneje končalo na njihovem prvem studijskem albumu, Refuge Denied, pa še ti v precej podobni opravi. Tako je Inception zanimiv predvsem zaradi dveh, ki se na album nista uvrstila (in sta bila očitno zamenjana s Termination Force in Sanctuary): Dream of the Incubus, udaren komad srednjega tempa v njihovem nezgrešljivem slogu, ki mu ne manjka dosti do kvalitete komadov z albuma, in pa I am Insane, kjer zvenijo bolj kakor kak »običajen« heavy metal band – dobro, vendar nedodelano, in ni težko ugotoviti, čemu so ta komad črtali s končnega seznama.
Dodatna vrednost za fane Sanctuary predstavlja tudi zajeten booklet, kjer bandov šef Lenny Rutledge podrobno opiše zgodnje dneve banda in povezavo z Davom Mustainom, kasnejšim producentom njihovega prvenca in velikim podpornikom (tako Sanctuary in kasneje tudi Nevermore sta širila svojo bazo poslušalcev kot predskupina Megadeth), in pa mojstrska naslovnica enega in edinega Eda Repke, ki je iz svoje originalne naslovnice Refuge Denied naredil to, kar so Sanctuary s svojimi demo posnetki: dodelal in obnovil za leto 2017, a z nezmotljivim, pristnim pridihom 80-ih.
Inception je tako album, ki sicer ne prinaša precej novosti in povprečnemu fanu ne nudi nekih resnih razlogov za nakup. V kolikor pa sodite med bolj zagrete fane banda ali ga morda sploh še ne poznate, s poslušanjem nikakor ne gre odlašati. Tako dobrega power metala danes ne delajo več.