» ... I believe ...
That in the end we could be something more ...
But every trace of who we are is gone ...
Still, I hope we could be the ones ...
Be the ones ... «

V času, kjer je občutek svobode zelo načet in človek na lastni koži občuti zatiranje, se počuti nemočnega in na koncu se poraja vprašanje, ali je človek v tem času in življenju sploh bil kdaj svoboden in ali misel Jean-Paula Sartra, ki veli, da smo svobodni v vsem, le v svobodi ne, dejansko predstavlja svet, v katerega je postavljen. In točno v času, ko se zdi vse skupaj kot ena nočna mora, ki se bo morala enkrat končati, nam švedski progresivci Soen ponudijo peti studijski album Imperial, ki načenja točno to, kar bi moral vsak že zdavnaj doumeti ... šteje le svoboda.

Soen lahko brez zadržkov štejemo med bande, ki so z vsakim novim albumom presegli predhodno izdajo in tudi tokrat ni nič drugače, čeprav je predhodnik Lotus v vseh pogledih presegel vsa pričakovanja. In tako se Imperial glasbeno in tudi tematsko nadaljuje v zdaj že značilni maniri, ki poslušalca zaobjame in ga takoj popelje v edinstven glasbeni svet pod imenom Soen.

Prepletanju melodičnosti in težkih progresivnih riffov, ki predstavljajo izjemno glasbeno podlago markantnemu in prodornemu vokalu, poslušalec enostavno ne mora ubežati. Z majhnimi niansami ter nabitostjo s čustvi Soen z novim izdelkom, ki obsega osem pesmi, dosežejo in presežejo sami sebe. Čeprav se Imperial v sami strukturi zelo naslanja na predhodno izdajo Lotus, je vseeno edinstven v melanholičnosti in nosi breme, ki je izraženo z znova osupljivimi besedili, ki človeka nikakor ne morajo pustiti hladnega. Temačna in z žalostjo nabita glasba, ki je lahko vseeno lepa in osupljiva na svojstven način.

» ... Born as a shade in the dark ...
Like a stain of shame on the flag of our cultural pride ...
Are we all ...
Unaware of our loss?
For it's part of our kin we refuse to relieve and condemn to exile ... «

Že od samega začetka Imperial prikazuje dve plati, ki se prepletata in se pustita voditi rdeči niti, ki je v primerjavi s predhodnikom bolj temačna in postavlja melanholijo v ospredje. Tokrat je to žal svet, v katerem živimo, in kaj lahko storimo, da se agonija človeštva konča. Lumerian odpira ploščo z izjemno prodornostjo in agresijo ter že omenjeno temačnostjo, ki jo na drugi strani zamenja nekoliko bolj melodičen in spokojen komad z zelo težkim naslovom Deceiver. To prehajanje iz dveh tako nasprotujočih si polov na tem ploščku deluje zelo osvežujoče in naredi na prvi pogled enostaven album kompleksnejšega, kot v resnici je. Monarch in Illusion, torej oba singla, sta najboljši pokazatelj, zakaj Soen pri poslušalcu dosežejo vsa čustva in ga zaobjamejo v celoti. Veličastnost in agresija prvega singla in melodičnost v izjemni baladi Illusion je to, kar Soen želijo doseči – dva pola na različnih bregovih, ki ju povezuje globoko besedilo z izjemnim sporočilom.



Kljub vsej temačnosti in agoniji z zadnjo skladbo Soen vseeno poslušalcu vlijejo žarek upanja. Fortune je tako zelo zanimiva izbira za zaključek ploščka, saj dovoli občutku melanholije, ki je vseskozi prisoten, da tudi po tem, ko glasba izzveni v nič, ostane prisoten in ne izgine v pozabo.

Imperial je album s posebno globino in barvitostjo, ki jo ustvarjajo izjemni vokali kot tudi mogočen zvok kitar ter dovršene bobnarske pasaže. Glasba, podkrepljena z neverjetno dobro skovanimi besedili, ki so neposredna in se brezkompromisno zarežejo v meso (Antagonist), na drugi strani pa vzpodbudijo v poslušalcu upanje in ga popeljejo nekam, kjer bo vse slabo enkrat izginilo.

Soen so znova pokazali, zakaj sodijo v sam vrh modernega progresivnega rocka oziroma metala, saj jim je uspelo preseči že tako brezhiben album. Imperial je glasbena perfekcija za vse ljubitelje mešanice trših, razgibanih ritmov z izjemnimi melodijami in zasanjanimi vokalnimi linijami, podkrepljenimi s poetičnostjo, ki pusti pečat na človeku. Enostavno se prepustite zapeljati na magično popotovanje, nabito z emocijami, ki vam bo odprlo pogled na glasbo, kot ga še niste poznali.

» ... Where do I heal when the river runs dry?
How do I sweeten the bitter?
A word decides our fate ...
And our silence condemns ...
Would you give us what is left of your time?
Give yourself up for the others?
The choices are our own ...
But the failure we'll share ... «