Na današnji dan
2019
Umre kitarist Richard Brunelle, ki je pri Morbid Angel igral med l. 1985 in 1992
NAGRADNE IGRE
Traja do: 27. 9. 2020
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

25. 3. 2020
Sylosis - Cycle of Suffering
Nuclear Blast, 2020
Avtorica: Tina Urek

Vsi poslušalci modernega melodičnega death/thrash metala ste verjetno že slišali za Angleže Sylosis. Zasedba, ki je na sceni od leta 2000 in stagnirala od leta 2016 pa do lani, je izdala pet dolgometražcev. Zadnji je izšel v začetku februarja, nanj pa smo čakali pet let. Ustanovni član Josh Middleton je imel na tej izdaji poleg sebe še bobnarja Alija Richardsona (ki je v zasedbi od leta 2014), in kitarista Alexa Baileyja, ki se je bandu pridružil leta 2008, od lanskega leta pa je v ekipi še basist Conor Marshall. Sama sem za fante izvedela leta 2011, v času izida kultnega komada Empyreal oz. albuma Edge of the Earth. Na veliko noč 2014 sem jih prvič ujela v živo v avstrijskem Gradcu v družbi kolegov Bleed from Within, bolje pa sem preučila tudi leto kasneje izdani album Dormant Heart. Žal jih v preteklih letih nisem več uspela videti pri nas oz. naši bližini, zato upam, da bo izid novega albuma v kratkem za sabo potegnil turnejo po EU.

Kakorkoli, Cycle of Suffering glasbeno ni niti »t« od trpljenja, ampak se osredotoča na klasičen moderni melodični death metal s spevnimi refreni, udarnimi breakdowni, orgazmičnimi solažami in riffi ter kakšnim breakdownom tu in tam. So pa trpeča tokrat besedila, na kar napeljujejo že sami naslovi komadov. Kljub vsemu smo na albumu deležni »zgolj« ene balade, to je zaključni šestminutni Abandon. Slednji je tudi edini, ki se naslanja na modernejši metal in zveni veliko bolj postmetalsko oz. skoraj kot nek elektronski pop komad za rezanje žil in točenje solz. Meni osebno je vseeno zelo zanimiv zaključek odlične plate, na kateri so Angleži prekosili same sebe. Kaj pa še sicer izstopa? Predvsem komada, za katera so fantje posneli videospota. I Sever in Calcified. Prvi je pravi šus v žilo z izjemno spevnim refrenom in odlično melodiko. Celotna pesem je sestavljena zelo premišljeno in iz energične bombe se prav elegantno zaključi z umiritvijo in clean vokalom. Calcified pa na prvo noto zveni veliko bolj temačno in globoko, kar tudi je. Breakdown, umiritev in počasno naraščanje do vrhunca, kitarske solaže, še več breakdownov in konec.

Sicer pa glede na to, da smo na album čakali pet let, Sylosis niso razočarali. Kljub temu da album predstavi kar klasičen melodeath/thrash metal, postreže s kopico drugega, zaradi česar so ga mnogi že označili za njihov najboljši izid. To razsodbo prepuščam vam, zase pa vem, da bom letos ponovno veliko bolj pozorna na njihov morebiten obisk v bližini.

SORODNE VSEBINE:
2. 2. 2009Sylosis - Conclusion Of An Age / Recenzije
10. 3. 2015Sylosis - Dormant Heart / Recenzije
19. 11. 2009Sylosis / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
23. 9. 2020
Finntroll - Vredesvävd
Recenzija
18. 9. 2020
Teufel - Temni Grad Smrti (EP)
Recenzija
16. 9. 2020
Uada - Djinn
Recenzija
10. 9. 2020
Nefarious Vermin - Elongated Misery
Recenzija
7. 9. 2020
Mephistophelian - Anotos
Recenzija
4. 9. 2020
Iz ropotarnice: Morgul - Lost in Shadows Grey
Recenzija
24. 8. 2020
Ozzy Osbourne - Ordinary Man
Recenzija
21. 8. 2020
Within Destruction - Yōkai
KONCERTI & FESTIVALI
25. 9. 2020
12. MetalWitch
ČinČin Tobačna, Ljubljana
25. 9. 2020
Eruption
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
26. 9. 2020
Vulvathrone
Dvorišče MC Pekarna
26. 9. 2020
Deathfest 2020
Bukarešta, Romunija
26. 9. 2020
Metalitalia.com Festival 2020
Live Music Club, Trezzo sull'Adda, Italija
2. 10. 2020
Terminal Disease, Licence to Hate, Peskovnik
Orto Bar, Ljubljana