REPORTAŽE

4. 10. 2012

Arkona / Dalriada / Darkest Era

MC Pekarna, Maribor / 2. 10. 2012

»Koncerti se pričnejo točno ob 20.00. Po koncertu se najkasneje ob 1h klub zapre.« Tako se je glasila napoved iz tabora organizatorja Sindian Underground en dan pred koncertom. Kdor je ni vzel resno ali iz drugih razlogov ni uspel ob napovedani uri do Kluba MC v Mariboru, je zamudil nastop irskih Darkest Era, ki so v torek kot prvi zasedli oder. Z glasbo Darkest Era sem se na dotični večer srečal prvič, in sicer iz enega samega razloga: želel sem biti presenečen. Kar je bandu tudi uspelo, a žal ne glasbeno. Darkest Era igrajo na heavy metalu temelječ oziroma iz njega razvit folk metal, ki sam po sebi ne predstavlja nič posebnega. Tako tudi ne v izvedbi Darkest Era, ki se preveč poslužujejo povprečnih in neizstopajočih melodij, začinjenih s heavy metal vokalom, ki po nekaj pesmih že močno najeda živce. Manko na glasbeni ravni pa Darkest Era v živo dodobra zapolnijo s suverenim in samozavestnim nastopom. Vsi glasbeniki, razen bobnarke seveda, so bili v neprestanem gibanju po odru sem in tja, z njihovih obrazov sta ves čas žarela veselje in zabava do nastopanja, prikazan pozitiven odnos pa je takrat še maloštevilna publika poplačala s ploskanjem in headbanganjem ob zgodnji večerni uri. Sprva v drugi polovici od odra zadržana publika se je v drugi polovici nastopa Darkest Era pomešala med pevca, ki je večkrat zapustil oder in »izkoristil« praznino pred njim za bolj razgiban nastop, proti koncu pa sta se mu pridružila že tudi kitaristka ter basist. Energija je bila popolna in dober pokazatelj za nadaljnji razvoj večera.
Ob nastopu meni prav tako neznanih Dalriada z Madžarske je bila dvorana že nekoliko bolj napolnjena, pričakovanja pred nastopom glavnega banda večera pa seveda še večja. Priprave na nastop Madžarov so trajale skorajda tako dolgo kot njihov nastop. Po skorajda enournem nastopu Ircev smo vsi pričakovali, da bodo tudi Dalriada igrali podobno dolg set, zato je bilo presenečenje ob napovedi zadnje pesmi po dobrih tridesetih minutah toliko večje. V tem času so se Dalriada predstavili kot generičen folk metal band, ki poskuša v svojo glasbo vplesti čim več, nakar se zaplete pri prehodih od dinamičnega humpa-humpa metala k romantičnemu in na visokem ženskem vokalu temelječem gothic metalu. Ženski vokal oziroma vokalistka pa je bila razlog za nemalokatere vprašljive poglede, saj so poznavalci banda na odru pričakovali brhko blondinko. Zakaj jo je zamenjala črnolasa »gospa« srednjih let, mi tekom večera ni uspelo izvedeti. Čeprav se je na trenutke videlo, da se na odru ne počuti tako domače kot ostali bandovski kolegi, njena negotovost ni vplivala niti na njen vokalni performans niti na vzdušje v dvorani, ki se je stopnjevalo z vsako minuto.
Nekaj čez pol enajsto zvečer, po zadnjem postanku ob šanku ali zunaj pred klubom na cigareti, so na oder priskakali ruski Arkona. Kdor je band že videl v živo ve, kaj od njih pričakovati; z energijo nabit nastop trenutnih kraljev in kraljice poskočnih melodij. In točno to smo tudi dobili. Publika, ki je dodobra zapolnila dvorano in med katero se je nahajala tudi večina članov predhodno nastopajočih bandov, je takoj pokazala, zakaj se je prvi torkov večer meseca odpravila od doma. Zaradi Arkone, banda, ki si je upal po manj kot dveh mesecih in pol ponovno nastopiti v naši mali deželici pod Alpami. Po različnih uspelih nastopih folk metal bandov pri nas se je torej z leti izkazalo, da ima tudi Slovenija močno bazo oboževalcev te zvrsti, ki so pripravljeni množično obiskati svoj najljubši band tudi po večkrat na leto. A besede hvale si ne zaslužijo le slovenski oboževalci, temveč gre pohvala tudi organizatorjem, čigar besede očitno sežejo tudi onkraj meje, saj je bilo možno na koncertu slišati tudi nemške in angleške pogovore. Vse pa je združevala strast do veselih in razgibanih metal ritmov, ki so bili razen redkega kratkega piskanja zaradi tehničnih težav predstavljeni v najboljši luči (beri: zvoku). Po napovedanem uro in pol dolgem nastopu preznojena množica pod odrom še zmeraj ni imela dovolj, po neprestanem skandiranju, plesanju, moshanju in čupanju so si mednarodno obarvani »mariborski« folk metal navdušenci prislužili še en bis. Ko je bilo nato še zadnjega komada konec, so bili tudi vsi prisotni na koncu z močmi, a seveda tudi navdušeni nad videnim in slišanim.
Po nastopu Tima »Ripperja« Owensa se je s koncertom folk metal trojice Arkona, Dalriada in Darkest Era v mariborskem MC-ju zaključil še drugi povsem uspešen koncert po poletnem premoru in prenovi dvorane. Slednjo so in bodo predvsem pozdravili nastopajoči glasbeniki, saj imajo od sedaj na odru več prostora, ki jim omogoča bolj dinamičen in razgiban nastop ter občutek, ki se približa tistemu na odru večjih dvoran. Da mariborska publika hvaležno vrača na odru proizvedeno energijo ni treba posebej poudarjati, za prihodnje pa si lahko podobnih metalskih dogodkov v Mariboru le še želimo in jih nagradimo z obiskom v čim večjem številu. Melanholično in s solzo v očeh se namreč spominjam davno minulih let 2006 in 2007, ko je Maribor za kratek čas veljal za slovensko metalsko prestolnico, ki so jo obiskali številni metal bandi svetovnega ranga. Upajmo, da se bo metalska koncertna zgodovina v Mariboru ponovila!

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
30. 10. 2015Korpiklaani / Arkona / Galerija
7. 3. 2012Neaera / Mainline / Life In Peril / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana