Na današnji dan
1988
Iron Maiden izdajo legendarni album Seventh Son of a Seventh Son
NAGRADNE IGRE
Traja do: 4. 4. 2021
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

18. 7. 2001

Bang Your Head 2001

Balingen, Nemčija / 29. in 30. 6. 2001

Auu, moje kosti! Ravnokar je odbila šesta ura (zjutraj, jebemti) petka, 29.06.2001, stojimo pred prizoriščem Bang Your Head festivala in prihajamo k sebi po osem urni vožnji do Balingena. Zares pa je steklo mal čez devet, ko smo dobili “ovratnice” in zapestnice.
Prvi band, Tierra Santa je začel igrati že ob desetih, tako da smo, jasno, njihov nastop preživeli v vrsti pred kioskom za akreditacije. Poleg tega se tudi nismo udeležili “predigre” festivala v četrtek pozno zvečer, ko so v bližnjem klubu pod naslovom Warm Up-Show nastopili Vicious Rumors, Paradox in Majesty. Smo pa ujeli konec nastopa Solitude Aeturnus, ki so bili v živo kar bolj živahnejši kot na ploščah. Sledili so jim Brainstorm, povprečneži power metala in Kamelot s svojim dobrim nastopom, vendar so tudi oni ostali med povprečjem. No, če ne včeraj, pa danes – Vicious Rumors in za njimi Kreator, ki so se predstavili z nekaj dima, energičnim nastopom in igranjem komadov s skoraj celotne diskografije. Sledila sta dva banda, ki pri Nemcih uživata zelo dober sloves – Armored Saint in Rose Tattoo. Nastop obeh ni prav nič zaostajal za tistim iz lanskoletnega Wackna. Predvsem dobro so bili sprejeti Rose Tattoo, ki so se lansko leto po mnogoletni odsotnosti vrnili na evropske (beri nemške) odre in so svoj nastop podaljšali za celih dvajset minut in s tem zjebali urnik naslednjim bandom. Najprej Uriah Heep, ki kljub letom še vedno bolj sodijo na oder kot pa v dom za ostarele. V svojem uro trajajočem nastopu so odlično nizali svoje hite. Kot predzadnji band so nastopili Savatage. Tudi z novim pevcem so stare komade izvedli več kot odlično, privabili so veliko množico, kateri bo njihov nastop nedvomno ostal v spominu. Na koncu pa še zvezde večera Judas Priest, ki so že pred nastopom povzročili nemalo slabe volje fotografom. Njihov management je izmed akreditirancev izbral le nekaj revij, katerim je bilo dovoljeno fotografiranje. Zakaj in po katerem ključu je potekal izbor, ni vedel obrazložiti nihče. No, nastop pa je bil seveda doživetje. Seveda v njihovi tradicionalni maniri, Ripper pa je ponovno dokazal, da je vreden zamenjave Halforda. V skoraj dveurnem igranju bi težko našli kakšen njihov hit, na katerega so pozabili, predstavili pa so tudi dva komada s prihajajočega albuma Demolition. Po njihovem nastopu se je dogajanje spet preselilo v W.O.M. klub, pod nazivom One Night In Hell so nastopili Return To The Sabbat in Helstar.
Ogrevalna trojka za sobotni večer so bili Courageous, Eidolon in Squealer. Ob pol enih smo dočakali kanadske stare mačke Anvil in njihov tričetrt ure trajajoči old school metal nastop. V old school varianti so nadaljevali Helstar, ki so imeli svoj tretji nastop po reunionu. Tudi v njihovi odsotnosti jih publika ni pozabila, tako da je nastop milo rečeno uspel. Sledili so nekakšni stalneži festivalov, Company Of Snakes, torej Whitesnake (večina prve postave) minus Coverdale. In kdor je lahko prebolel dejstvo, da na odru ni Coverdalea, je lahko v njihovem nastopu brez težav užival. Petnajst pred četrto je sledil najbrutalnejši band festivala, Six Feet Under. Barnes in njegovi so nedvomno pri vrhu top liste današnjih death metalcev in tak je bil tudi nastop. Seveda so poleg ostalih komadov pocedili sline tudi z nekaj materiala s prihajajočega albuma True Carnage. Ker se ob Six Feet Under ni moglo zehati, se je take aktivnosti dalo nadoknaditi v naslednji uri, ki je pripadla Axel Rudi Pellu. No ja, je šlo pač več ljudi za šank. Na vrsto je prišel tudi nastop, ki sem ga čakal z največ ugibanja – Megadeth. Fantje so bili za svoje razmere kar zelo aktivni, nov član se je v bandu dobro znašel. Novejši komadi so izpadli odlično, edino pri tistih s predprejšnjega desetletja je nekaj čara izginilo na zvoku, prirejenemu novejšemu materialu. Sedemdeset minut nastopa je pripadlo Fincem Stratovarius, ki so pokazali smisel za humor in zahtevali, da vsi fotografi fotografirajo s klovnovskim nosom (ki so jih dobili pred koncertom). Nastop je bil tisto, kar se od njih pričakuje in (vsaj do sedaj) vedno dobi. Še to: tokrat je kljub pirotehniki šlo brez opeklin. Headliner drugega večera je bil Dee Snider, čigar nastopi pri meni še vedno ostajajo na prvem mestu. Spet smo lahko slišali hite Twisted Sister, nekaj komadov z njegovih novejših projektov Widowmaker in Dee Snider. Tudi tokrat ni šlo brez njegovih tipičnih komentarjev (in razburjanja nad zbirajočimi se oblaki). S policijsko uro ob 23.00 mislijo tako resno, da tudi Dee ni mogel (kljub temu da je hotel) nič podaljšati svojega nastopa. Deset minut pred koncem se je zgodilo – ulilo se je (z neba, namreč). Seveda tiste kaplje z neba ne morejo motiti metalcev, zato smo pod odrom vztrajali do konca (ob prav tako dobrem vzdušju). OK, priznam, pred ognjemetom smo pa res stisnili rep med noge in se do kože mokri spravili pod streho v backstage, kjer vzdušja ni manjkalo. Povečini v mokrih cunjah je cel šotor nadaljeval z uničevanjem alkohola in petjem Sniderjevih komadov v en glas. Nato pa – mokre cunje v roko in zgoraj brez čez mesto do kampa.
Poleg samih nastopov se je seveda dalo udeležiti tudi nekaterih drugih aktivnosti. Savatage, Armored Saint, Vicious Rumors, Helstar, Company Of Snakes, Axel Rudi Pell, itd. so delili avtograme, seveda ne gre brez Metalbörse, bila je tudi pestra izbira metalske robe po stojnicah. Izkazali so se tudi promoterji, ki so imeli kljub polnim rokam dela vedno čas in voljo za vsakega.
Nedeljsko jutro (kot vedno) tudi tokrat ni prineslo nič dobrega – za letos je bilo vsega lepega na Bang Your Head festivalu konec. Razen finalnega deževja je dva dni žgalo sonce. Ne brez posledic – izgledam kot bi prišel iz mikrovalovke. Organizatorjem odpustim tudi to, da je nekam izginila naša karta za camping in da smo šele ob petih dobili nalepko (in to direktno od glavnega organizatorja, pa še bone za hrano v McNeBomDeluReklame). Bolečine v vratu, šumenje v glavi in lasje potrebni deseturnega krtačenja pa so najboljši dokaz, da je bil festival dober. O tem, da se drugo leto ne sme manjkati na istem mestu 28. in 29. junija, tako ni nobenega dvoma več.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
20. 7. 2006Bang Your Head 2006 / Reportaže
9. 7. 2007Bang Your Head 2007 / Reportaže
28. 8. 2000Wacken Open Air 2000 / Reportaže
28. 9. 2005Wacken Open Air 2005 / Reportaže
4. 9. 2002Wacken Open Air 2002 / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
17. 11. 2020
The Metallica helping hands concert & auction benefiting the All Within My Hands Foundation
Reportaža
30. 9. 2020
Vulvathrone
Reportaža
21. 9. 2020
Taste Of Plague
Reportaža
21. 9. 2020
Behemoth (In Absentia Dei Live Stream)
Reportaža
15. 9. 2020
Laibach
Reportaža
8. 9. 2020
Gruden
Reportaža
31. 8. 2020
Trnovfest: Armaroth / Carnifliate / Ensanguinate / Sakrabolt
Reportaža
15. 7. 2020
Unforgiven 4
KONCERTI & FESTIVALI
11. 4. 2021
STREAM: Postojna špila #8 – Nefarious Vermin
Facebook v živo
20. 4. 2021
ODPOVEDANO! Yes
Arena, Dunaj, Avstrija
26. 4. 2021
ODPOVEDANO! Wolfheart, Mors Principium Est, BRHG, Atlas
Orto Bar, Ljubljana
29. 4. 2021
SWR Barroselas Metalfest 23
Barroselas, Portugalska
30. 4. 2021
Netherlands Deathfest 2021
Eindhoven, Nizozemska
30. 4. 2021
ODPOVEDANO! A Cure for Happiness Open Air Festival 2021
Pruh, Svečina