Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

12. 11. 2013

Brutal Assault 2013

Jožefova trdnjava, Jaromer, Češka / 7.–10. 8. 2013

Tokratna izvedba festivala Brutal Assault je bila že 18. po vrsti in je, pričakovano, ponudila enega najboljših paketov za ljubitelje ekstremne glasbe. Zato ni presenetljivo, da se je češkega težkometalnega srečanja udeležilo tudi ogromno število Slovencev. Seveda, če pa »Brutalc« vključuje vse, kar si slovenski metalec predstavlja pod metal nebesa: osvežujoče pivo, dobro hrano, smeha polno skledo, nemalo lepotic, prijazno osebje in sprejemljive cene.
Letos je že prvi dan, tradicionalno namenjen »spoznavnemu« popivanju, postregel z nekaj zvenečimi imeni scene. Prvi izmed njih so bili Jungle Rot, ki so z energičnim primitivnim old school death metalom številno publiko pripravili do mosha, circle pita in ostalih vrst norenja. Največje ime tega dne so bili brez dvoma Testament, ki pa so, roko na srce, ostali samo še pri velikem imenu, zapostavili pa so tisto, kar najbolj šteje – glasbo in performans. Setlista je vsebovala pretežno komade z zadnjih dveh plat, ki pa sta se izgubili v sodobnem thrash povprečju. Chuck Billy in druščina so se očitno postarali, vokal je izgubil moč in ostrino, v precej slabem zvoku pa so se izgubili tudi slavni Skolnickovi solo vložki.

1. dan
Prvi markantni band prvega dne so bili Coffins, Japonci, ki ružijo (dober!) death doom. Ob pogledu na njih sem razumel, kako so se počutili Indijanci, ko so zagledali španske konkvistadorje. Band je v kratkem zgodnjepopoldanskem setu predstavil novo plato, ki je prava mala psihedelična izkušnja, ki človeku brž požene strah v kosti.
Dr. Living Dead, crossover manijaki, niso imeli najbolj posrečenega koncerta. Nastop so sicer začeli energično, vendar je zaradi obilice tehničnih težav, ki so privedle do predčasnega odhoda z odra, koncert izpadel veliko slabše, kot bi sicer.
Še en karizmatičen band, ki ga je gostil Brutal Assault, so bili Dying Fetus, ki so sicer stari znanci slovenskih odrov in so letos že prepričali publiko na Metaldays. Na Češkem je bila zgodba podobna, le da publika še ni bila utrujena, prej ravno prav razposajena, da se je z bandom vzpostavila prava energična povezava. Dober dan so imeli tudi tehniki, saj je bil zvok naravnost vrhunski, in tako je trojica na nas projecirala pravo zvočno bombo.
Eno izmed večjih imen letošnjega festivala so bili zagotovo francoski progresivci Gojira, katerih nastop sta odlikovala odličen zvok in setlista. Band je v živo dokazal, zakaj sodi v sam vrh progresivnega groove metala. Njihova tehnična dovršenost in odrski nastop sta zavidljiva, energija, ki jo oddajajo, pa ruši vse pred seboj. Na njihovi strani je bila tudi publika, ki je brez predaha sodelovala.
Eden izmed vrhuncev festivala so bili definitivno kanadski posebneži Voivod. Temu je botrovala zelo dobra setlista, ki je večinoma vključevala klasike, kot so Tribal Convictions, Nothingface in Voivod, ter odlično razpoložen band in publika. Poleg tega pa so imeli še odličen zvok, ki je bil verjetno najboljši zvok na Jägermeister odru. Pa kitarist je nosil majico Eruption, lepa gesta. :)
Headlinerske sete so zaključili Anthrax, ki pa so - podobno kot Testament, oziroma še bolj - gnojili. Belladona je kričal brez kontrole, od kitar bi bolj razločno špilal še Tomosov avtomatik. Zato smo seveda zavili na pivo in šli do konca izkoristit večer.

2. dan
Če so nas stari metalski prdci razočarali, pa so NYHC prvaki Pro-Pain delovali kot gorske rože. Svežina in energija, ki sta prevevali njihov koncert, sta presegla marsikatero, na primer tisto od Hatebreed, ki so se bojda zgledovali po njih. Šus v glavo, in to tak, ki ti da misliti, zakaj za vraga nekdo še ni poklal prašičev pri koritih.
Od hardcora do mistično temačnih rokerskih polj – na Fields Of The Nephilim. Kot junaki iz sprevržene pravljice so na oder počasi kapljali člani zasedbe, ki nas je tisto popoldne (ki sicer ni bilo najprimernejši časovni okvir) odpeljala v osupljive svetove.
Po odličnem koncertu na festivalu Metaldays sem imel glede nastopa Meshuggah visoka pričakovanja, ampak me je že ob začetku koncerta razočaral zvok, ki je bil več kot očitno prepotiho. Kljub temu so Meshuggah odigrali standardno dober in rutiniran koncert, ki je verjetno zadovoljil mnoge oboževalce skupine.
Zvečer je bil v štali, kjer je bil mali oder, na sporedu napovedan najbolj »out of the box« band – Atari Teenage Riot. In zame je bil to koncert festivala, saj se je v tisti štali dogajalo še nevideno: metalci so plesali na digital hardcore oz. na nemški brutal tehno. Nagovor: »Hello, we're ATR and we're from the internet!« (Živijo, mi smo ATR in smo z interneta!) je povedal, da moža in ženska trdno stojijo za tem, kar govorijo, in da bodo to govorili vsem, dokler se narod ne bo prebudil iz jebene matrice, ki jo diktira Wall Street. Zvok je bil nadzemeljski, nažigalo je tako, da bi še gluhi padli noter.
Medtem ko so na Metalshop Stageu svoj (pre)dolgi set zaključevali Amorphis, je velika večina obiskovalcev že nestrpno odštevala minute do začetka težko pričakovanega koncerta legendarnih Carcass. Po nekaj dolgih minutah so pionirji grindcora brezkompromisno začeli z legendarnim Impropagation, ki je napovedal vrhunski koncert. Odigrali so set, ki so ga sestavljali samo njihovi najboljši komadi, vključno s Heartwork, ki je predstavljal zaključek enega najboljših koncertov festivala.

3. dan
Pri nas na jugu bi si težko predstavljali, da bi se ob 11. uri na soncu, ki nažiga v prepite buče, odpravili na najbolj fuknjeno podrekano češko plesno/grind zasedbo Gutalax. A prav to smo storili v trdnjavi Josefov, kjer se odvija festival, in bilo nam ni niti malo žal. Duše za zajtrk ne moreš bolje nahraniti kot s pogledom na neštete rolice toaletnega papirja, metlice za WC školjke in straniščne deske v zraku. Ušesa so sprejemala vibracije nekje v višini rjavih zvokov, vzdušje je bilo naravnost pravljično. Odkritje festivala.
Eden izmed večjih minusov Brutal Assaulta je, da nastopa ogromno kvalitetnih skupin, zaradi česar marsikateri priznani band dobi nezavidljivo mesto na časovnici. Ravno to se je zgodilo Primordial, ki so bili zaradi kratkega termina sredi dneva primorani odigrati le štiri komade. Kljub temu so odigrali pričakovano odličen koncert, vokalist A.A. Nemtheanga pa je znova dokazal, zakaj je en izmed najboljših frontmanov.
Tudi zadnji dan smo imeli hardcore poslastico, tokrat Biohazard, ki so prepričali podobno kot Pro-Pain, le da so fani vrteli več čupe in malo manj peli zraven.
Behemoth, vsem že poznani kontroverzneži s Poljske, so po Nergalovi (vokal, kitara) ozdravitvi od levkemije znova postali skrivnost, saj človek res ne ve, kaj pričakovati. No, izgledalo je nekako tako kot slavna vrnitev Armstronga po raku, le da Nergalu ni zrasla želja po zelencih, ampak po še večji ekspresivnosti. Odigrali so stare stvari in publika je padla v trans, odigrali so nove in že smo si vsi predstavljali, kako bo nova plošča krasila domačo CD polico in tresla soseščino. Odrska teatralnost, že tako zaščitna karakteristika banda, ni prerasla v kič kot denimo pri Amon Amarth, ampak je dodelana do te mere, da vse deluje enotno in iz skupnega, sicer sprevrženega vzgiba.
Za konec so nam organizatorji prihranili – kaj 'češ lepš'ga – Opeth. Postavili smo se na primerno pozicijo, kjer ni bilo preveč teles, ob katera bi se stalno obregali. Počasi se nas je lotevala utrujenost, alkohol ni več dišal tako kot prvi dan, zvijale so se zadnje mrvice na Češkem zelo tolerirane zelene prijateljice in rahlo je začel padati dež. Opeth so začeli s hitom z nove plošče The Devil's Orchard in to je bil epski ambient, ki je trajal kar cel koncert. Izvrstni glasbeniki so odigrali vse iz enega najbolj raznovrstnih opusov v rokenrolu. Vmes so pojasnili: »Ko špilamo pred jazzerji, igramo death metal, zdaj, ko smo na metal festivalu, pa moramo – jebi ga – odigrati malo jazza« in odpičili so petnajstminutni outer space jazz jam.
Slava organizatorju, slava bandom in slava publiki za štiridnevno sožitje v trdnjavi nekje na severu Češke. Pestrost glasbe je bila primerljiva s Hellfestom, ki mora za dotično raznolikost imeti šest odrov. Stojnic s hrano in kramo je bilo prav tako ogromno, ampak kaj, ko smo morali v deželi neštetih piv ožemati zgolj Budweiser. Predlog: pojdite in se prepričajte na lastne oči in ušesa naslednje leto, prve potrditve so že zelo mamljive, marsičesa pa se še lahko nadejamo.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
23. 1. 2018Ali se Slayer poslavljajo? / Novice
25. 8. 2015Brutal Assault 2015, 2. dan / Reportaže
27. 10. 2009Brutal Assault 2009 / Reportaže
30. 9. 2008Brutal Assault 2008 / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija