REPORTAŽE

25. 8. 2015

Brutal Assault 2015, 2. dan

Jožefova trdnjava, Jaromer, Češka / 6. 8. 2015
Avtorica: Zara Kastelič

Tudi četrtkovo jutro se je pričelo že ob 8. uri, saj so si, poleg motečih sončnih žarkov, tudi poljski sosedje imeli veliko povedati že navsezgodaj zjutraj … Kurwa! Sledilo je jutranje umivanje, migriranje v bližnje senčno zavetje, kuhanje zajtrka (špargljeve juhe iz vrečke) ter dogovarjanje, katere bande bova danes gledala in katerih ne. Odpadli so Hour of Penance, ker so se prekrivali z Enslaved, odreči pa sem se morala tudi koncertu Atari Teenage Riot, ker so se prekrivali deloma z Bloodbath in deloma z Biohazard.
Četrtkov festivalski dan smo pričeli že ob 12. uri z ogledom jeznih Brazilk Nervosa. Divje thrasherke so pod oder privabile precejšnjo množico obiskovalcev in lahko samo potrdim, da je bila vročina znotraj množice na soncu grozno neznosna. Sredi koncerta sem namreč začutila mehka, tresoča se kolena, ki so naznanjala bližajočo se omedlevico, zato sem se modro odstranila izven gneče v bližnjo senco ter iz daljave spremljala pogumna dekleta na odru in še bolj pogumne metalce v moshpitu pod njim. Po videnem koncertu menim, da bodo Nervosa prišle še zelo, zelo daleč.
Sledili so poljski goregrinderji Squash Bowels ter Avstralci Be'lakor, ki smo jih izpustili v zameno za hitro osvežitev pod tušem. Ob 14. uri pa so nas že pričakovali razgrajači Dr. Living Dead. Švedskih thrash/hardcorovcev ne poznam najbolje, zato me je na njihov koncert pritegnil predvsem njihov zunanji videz v maskah lobanje. Tudi prva današnja doza dobrega hardcora in njegova poskočna izvedba sta prispevali k pozitivni oceni koncerta.
Takoj po pričetku naslednjega banda, Vildhjarte, sva ugotovila, da to ni za naju in odšla na prvo pivo dneva, nato pa na ogled naslednjega banda, Francozov Benighted.
Na udarne death grinderje me je spravila predvsem skladba, ki jo je moj fant prepeval zadnja dva tedna. Let the Blood Spill Between My Brooken Teeth je očitno pravi hit zasedbe, saj je refren skladbe prepevala skoraj celotna navzoča publika (vključno z mojim dragim seveda). Benighted so izkazali izjemno energijo, a nekoliko manj tehnične podkovanosti, toda važno je, da žge.
Nato sva si privoščila malo daljšo pavzo in izpustila Horse the Band, Headcrash in Arcturus ter na prizorišče ponovno prihitela, ko so s svojim nastopom pričeli Asphyx.
Nizozemski pristni death metalci so nam postregli z ogromno dozo težkih riffov in komadi, kot so Death the Brutal Way, Asphyx (Forgotten War), The Rack in drugi. Tri četrt ure dolgi nastop je prisotne napolnil z novo energijo za premagovanje še dolgega koncertnega večera.
Takoj za Asphyx sva se premaknila k sosednjemu odru in se poskusila prebiti čim bolj v ospredje, saj je napočil čas za najine preljube Enslaved. Tudi oni so bili eden izmed glavnih krivcev, da sva se udeležila letošnjega Brutal Assaulta. Enslaved je band, ki oddaja pristno naravno energijo, tokrat pa nas je nagradil s kratko, a skrbno izbrano setlisto, ki je vključevala skladbe, kot so Thurizas Dreaming, Fusion of Sense and Earth, Building with Fire, As Fire Swept Clean the Earth, Ethica Odini in njihov že antični komad Allfoðr Oðinn. Izredno dobro izpeljani nastop, prisrčnost zasedbe in dovršenost izvedbe so navzočim oboževalcem narisali nasmehe na obrazih.
Takoj zatem so na sosednji oder stopili Švedi Bloodbath, vendar so naju izsušena grla prisilila k obisku bližnje točilnice. Zaradi izredne gneče je to trajalo precej dolgo in ujela sva le še zadnji komad. Pogled na okrvavljene nastopajoče mi je malenkost vzbudil slabo vest, vendar verjamem, da bodo še priložnosti za ogled tega banda.
Ob 21:15, oz. s kakšno minutko zamude, so se prikazale ameriške hardcore legende Biohazard. Nagradili so nas z res izjemnim koncertom, ki so ga ustvarili s komadi, kot so Urban Discipline, Tales From the Hard Side, Down for Life, Resist, Victory, coverjem We're Only Gonna Die skupine Bad Religion ter mnogi drugi. Ozračje uro dolgega koncerta je bilo prežeto s testosteronom in marsikdo je v moshpitu sprostil svojo odvečno energijo.
Naslednji, death metal legende Cannibal Corpse, me niso pretirano prepričali, da ostanem pod odrom, saj so zveneli izjemno monotono. Sledilo je polnjenje kozarcev ter reševanje naslednje dileme: ostati na thrash metal veteranih Kreator ali oditi na mali oder, kjer so ob istem času nastopali ameriški melanholiki Agalloch? To je bil boj med razumom in čustvi in seveda so slednja določila, koga bom videla.
Agalloch je bil edini metal band, ki sem ga lahko poslušala v svojem nemetalskem obdobju nekaj let nazaj, vendar z njihovim tokratnim koncertom nisem bila preveč zadovoljna. Mali oder je s svojim dolgim nadstreškom zadušil zvok in posvinjal njihovo, sicer precej čisto glasbo. Stežka sem prepoznala kakšno skladbo, dokler se ni pričel kitarski solo del. Je pa bila publika zelo številna in v glavnem zadovoljna. In tudi sama sem bila zadovoljna, da se je še nekaj let nazaj slabo poznani band prelevil v dokaj priznanega.
Takoj za Agalloch so na malem odru nastopili Sarke, ki so naju zanimali predvsem zaradi njihovega frontmana, Nocturna Culta. Slednji nam je (zibajoč se) obljubil, da bomo dobili true black metal, dobili pa smo le distorzirano kavbojsko muziko z grgrajočim in zapletajočim se vokalom. Hitro sem zbežala proti glavnemu prizorišču poiskat primeren prostor za ogled banda, ki sem ga najtežje pričakovala.
Ob mojem prihodu je bila na odru že postavljena trdnjava ojačevalcev, medtem ko so na sosednjem odru še preigravali Annihilator. V živčnem pričakovanju Sunn O))) se nanje sploh nisem mogla skoncentrirati.
Zaradi tehničnih težav je vse kazalo, da svojih favoritov ne bom nikoli dočakala, a le petnajst minut po napovedanem začetku je iz leve kitare zadonel globok grom, ki je zatresel kosti večtisočglavi publiki. Z vsakim naslednjim kitarskim gromom pa se je publika močno razredčila, tako da nas proti koncu pod odrom žal ni ostalo prav veliko. Frontmansko vlogo je odlično odigral Attila Csihar, in če sem včeraj pisala, kako je zloben v bandu Mayhem, si ne morete predstavljati, kako grozovito in okrutno deluje v zasedbi Sunn O))). Lahko rečem, da česar sta sposobna Anderson in O'Malley s svojima kitarama, je Attila sposoben s svojim glasom. Resnično izjemna glasbena izkušnja, ki za seboj ne pušča ravnodušnežev. Le boleča ušesa.

SORODNE VSEBINE:
12. 11. 2013Brutal Assault 2013 / Reportaže
27. 10. 2009Brutal Assault 2009 / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
15. 7. 2020
Unforgiven 4
Reportaža
14. 7. 2020
Srd / Britof
Reportaža
13. 7. 2020
The Canyon Observer
Reportaža
10. 3. 2020
Turia / Iffernet
Reportaža
10. 3. 2020
Belphegor / Suffocation / Hate / Carnifliate
Reportaža
3. 3. 2020
Metal vikend – Deri po Brešcah, 2. dan
Reportaža
2. 3. 2020
Metal vikend – Deri po Brešcah, 1. dan
Reportaža
24. 2. 2020
Spotless Minds / Iron Median / Interceptor / Alo!Stari / Newem
KONCERTI & FESTIVALI
5. 8. 2020
ODPOVEDANO! Headbanger's Holiday 2020
Vallelunga, Pulj, Hrvaška
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Pietra Sonica Fest #12
Osoppo (UD), Italija
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Sauzipf Rocks Festival 2020
Döbriach, Avstrija
7. 8. 2020
STREAM: European Metal Festival Alliance
8. 8. 2020
Morywa, Dickless Tracy
Letni vrt Gala hale, Metelkova, Ljubljana
10. 8. 2020
ODPOVEDANO! Gold, Rosalie Cunningham
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana