Children Of Bodom / Decapitated / Medeia

Po sedmih letih čakanja je bil deževno-megleni torek za mnoge pristaše kvalitetnega finskega metala vrhunec letošnjega izbora koncertov v Sloveniji. Ljubljano so namreč obiskali najbolj znani melodic death metalci Children Of Bodom, z Alexijem Laihom na čelu. Ti so Slovenijo nazadnje obiskali leta 2006 in sedem let čakanja se je obrestovalo v najboljši možni luči. Celotno dogajanje se je (že skoraj tradicionalno) začelo pred trgovino Master Of Metal v centru Ledina, kjer so se že malo po četrti uri popoldne začeli zbirati vsi tisti, ki za nobeno ceno niso želeli zamuditi ekskluzivnega srečanja z zasedbo. To so bili nekateri člani hrvaškega Hate Crewa in nekaj pričakovanja polnih najstnikov, oboroženih z majicami aktualnega albuma Halo Of Blood. Do pol pete ure je bilo pred trgovino že strumno v vrsti postavljenih dobrih 30 pristašev banda, ki so si čakanje krajšali s pločevinko piva ali steklenico vina. To pa se je kar hitro končalo, saj so slabih trideset minut pred napovedano uro v trgovino prikorakali Children Of Bodom. Vrsta se veča, fantje in dekleta pripravljajo kitare, majice, zastave ter albume, s strani zasedbe pa prihajajo stroga navodila – brez fotografiranja s člani, brez objemanja in podobno. Kot po tekočem traku smo se tako premikali v trgovino, kjer so nas pričakali bolj ali manj resni Finci, izmed katerih je tokrat le kitarist Roope posegel po pločevinki piva. V roku 45 minut se je vrsta prehitro prispelih srečnežev zaključila, skupina pa je odšla iz trgovine ob prihodu večjega števila metalcev, ki so tako lahko le jezno opazovali odhajanje skupine. In kar nekaj jih je tako prihajalo še dobre pol ure, morda še dlje. Zasedba je tokrat mnoge naučila, da je potrebno priti vsaj nekaj minut pred napovedano uro, da si zagotoviš avtograme in spregovoriš kakšno besedo z njimi.
Malo pred sedmo uro je bila okolica Kina Šiška že dobro okupirana s strani slovenskih in tujih oboževalcev nastopajočih, ki so iz minute v minuto vzbujali občutek, da bo dvorana kar lepo zapolnjena. Ko je bil čas, da prvi band stopi na oder, sem si ogledala celoten spekter obiskovalcev, ki so bili pristaši različnih zvrsti metala. A večina jih je prišla na koncert z enakim namenom – videti Children Of Bodom. Pa ne zato, ker bi bili njihovi redni poslušalci, ampak zato, ker so to Children Of Bodom – finske legende melodičnega death metala. Pa o njihovem nastopu v zaključku.
Prvi so na oder stopili Medeia. Mladi, prav tako finski band, ki je svojo pot začel leta 2002 in v tem času zamenjal nekaj založb in izdal štiri studijske izdelke. Konec oktobra so pri Spinefarm Records izdali album Iconoclastic, ki so ga seveda promovirali na tej turneji. Zasedba se drži nekakšnega alternativnega death metala, sama pa bi njihovo glasbo opisala kot mešanico melodičnega, tehničnega, z novejšimi zvrsti povezanega death metala. Petčlanska zasedba se je v Ljubljani predstavila v odlični luči. Kar nekaj ljudi se je prestavilo iz zgornje avle v dvorano, ko so Medeia energično otvorili v celoti gledano odličen večer. Njihov zvok je bil sicer kar nekako preveč nasičen in vsak izmed posameznih inštrumentov ni prišel do tistega pravega mesta. Na splošno gledano je bila jakost zvoka pri vseh treh bandih prenizka, zato ni izstopilo tisto, kar bi v določenem momentu moralo. Sicer pa so Medeia uigran, profesionalen band, ki mu poseben dodatek daje tudi izjemno komunikativna in energična klaviaturistka Laura Dziadulewicz, s katero sem imela priložnost spregovoriti po koncertu. Same klaviature dajo zasedbi dobro globinsko podlago, le Laurin vokal je bil pretih, da bi prišel do izraza. S clean vokalom se pokaže tudi eden izmed kitaristov, kar je v modernih bandih že skoraj tradicija. Medeia so tako na kratko povedano dobro uigrani predstavniki modernega death metala, ki z občasnimi breakdowni in tehničnostjo plezajo po stopnicah k novejših zvrstem prej omenjene zvrsti.
Drugi so oder zasedli Decapitated. Poljski tehničarji so kar dobri znanci slovenskih odrov in kot običajno so za sabo pustili uničenje in odlične vtise. Dvorana se je zopet malo bolj napolnila, saj so bili mnogim obiskovalcem oni glavni razlog prihoda. Poljaki so za razliko od njihovih predhodnikov poskrbeli za boljši odziv s strani obiskovalcev, imeli so kar dober zvok, na odru pa so delovali usklajeno. Fantom se vidi, da imajo za sabo že kar lepo dolžino preigranih turnej, pa tudi slovenskim fanom so veliko bolj znani kot Medeia. Sama sem zaradi zapleta v pogovor s klaviaturistko Medeie uspela natančno slišati le prve tri komade njihovega nastopa, ampak so bili čisto dosti za dejstvo, da fantje še zmeraj obvladajo in držijo visoko povprečje v kvaliteti poljskega metala nasploh.
Po malo daljši pavzi kar dobri za zapolnjene rane so na oder stopili oni. Children Of Bodom. Finci, katerih redni poslušalci in obiskovalci koncertov se pritožujejo nad prekomernim pitjem alkohola Alexija in klaviaturista Janneja, so se tokrat pokazali v trezni luči. Nobenega pljuvanja, preklinjanja ali napačno odigranih solaž ni bilo slišati z odra, saj naj bi Alexi po obisku zdravljenja od alkoholizma podpisal pogodbo, v kateri se »odpoveduje« pitju alkohola med turnejo. In to je bilo jasno vidno že na spoznavanju popoldne ter na koncertu, saj je žejo potešil z vodo. Tokrat so bili »packi« bolj obiskovalci, ki so pljuvali, si podajali plastenke vina in kozarce piva ter se občasno tudi preveč nasilno prerivali v ospredje dvorane. Dobro razpoloženi in zgovorni Alexi nas je tako popeljal v COB trans, kjer smo uživali ob poslušanju največjih klasik zasedbe in treh komadov z novega albuma, med katerimi je bilo posebno presenečenje izbor balade Dead Man's Hand On You. Sicer pa dejstvo je in vedno bo, da so Children Of Bodom mojstri nad vsemi, kar se tiče melodičnega death metala in ekstremnega soliranja ter preigravanja kitar in klaviatur. Ravno zaradi tega mnogi ne opazijo ostalih članov banda, ampak so vse oči uprte le na Alexija ter Janneja. Edina stvar, ki jo je potrebno skritizirati, je jakost zvoka, ki je bila pretiha. Pa ne samo Alexijev vokal, ampak tudi bas kitara in vse ostalo, kadar je bila v ospredju solaža ali preigravanje – to je pa v večini komadov, večina časa. Sicer pa vsaka čast bandu za (meni osebno) odlično setlisto, med poslušanjem katere je adrenalin samo naraščal in naraščal, kajti vsak izmed komadov je bil tisti, ki spada v kategorijo »the best of«. Zato je bil tudi odziv obiskovalcev odličen in ni bilo treba veliko, da smo dobili odličen feedback s strani banda. Z veseljem odigrani komadi, odlična komunikacija, dretje publike in energična uigranost zasedbe. Po taki setlisti so verjetno tudi vsi tisti, ki so bolj bandu kot sebi zamerili možnost spoznavanja, kaj hitro ponovno postali poslušalci zasedbe in bili hvaležni, da so bili priča takemu koncertu. Seveda perfektno nikoli ne mora biti, tokrat je bil to zvok koncerta, ampak kljub temu so COB pokazali, da kljub kritikam niso za odpis. Ravno njihova »enoličnost« in tradicionalni finski melodični death metal jih je popeljal na ta nivo in redni poslušalci bi se sprememb verjetno prej ustrašili, kot pa jih sprejeli.
Setlista: Sixpounder, Living Dead Beat, Silent Night, Bodom Night, Halo Of Blood, Scream For Silence, Bodom After Midnight, Lake Bodom, Hate Crew Deathroll, Dead Man´s Hand On You, Are You Dead Yet?, Blooddrunk, Everytime I Die, Towards Dead End, Hate Me!, Downfall, In Your Face.
Celotno gledano je bil večer odlično izpeljan in odlično obiskan, seveda pa je bil glavni krivec izbor bandov. Če vas na koncertu ni bilo, vam je kratko rečeno lahko žal, kajti sedem let čakanja je dolga doba. V upanju, da se zasedbe kaj kmalu zopet pojavijo pri nas (posebno ciljam na COB), zaključujem z resnico, ki je prešla v dejstvo: Children Of Bodom so in vedno bodo kralji finskega melodičnega death metala.