Converge / Misery Index / Martyrdöd / Okkultokrati

Marec je bil tisti čudoviti mesec ko se je razvedelo, da bodo Slovenijo obiskale tri izmed (vsaj meni) najboljših zasedb ekstremnega undergrounda. Te so si med seboj žanrsko zelo različne, a jih združuje lastnost z nazivom »totalni razčefuk«, če se smem bolj nestrokovno izraziti. Vesela Dihurčka ne bi mogla bolje združiti turnej ameriških death metal norcev Misery Index ter ameriško-skandinavske druščine, ki je vključevala kaotične Converge, energične Martyrdöd in meni neznane Okkultokrati, v intimi mariborskega MC Pekarna. Najbolj me je presenetilo dejstvo, da glede na bande koncert v tako majhnem klubu ni bil razprodan, saj sem bila prepričana v nasprotno. Tudi obiskovalcev iz sosednjih držav nisem zasledila, kar je bilo še bolj nenavadno. Ampak dobro, gremo k dogajanju …
Prvi band, Norvežane Okkultokrati, za katere si niti približno ne znam predstavljati, kako zvenijo, saj jih zaradi pomanjkanja časa nisem utegnila poslušati, sem nenamerno zamudila. Kljub svoji angažiranosti pri spraševanju prisotnih o nastopu omenjenega banda, nisem dobila nobenih ključnih podatkov, zato se bom lotila kar švedskih nažigačev Martyrdöd. Ti zmetalizirani oziroma počrnjeni crusterji so studijsko izjemni, kar dokazuje predvsem njihova izdaja iz leta 2009 z naslovom Sekt, a v živo je zgodba žal čisto drugačna. S svojim nastopom so pričeli okoli 21. ure, zaznamoval pa ga je izjemno slab zvok obeh kitar, saj je bilo namesto značilnih melodično-udarnih hitrih riffov moč slišati le nerazločno hreščanje. Za tiste, ki smo poznali njihovo glasbo, je bil koncert še nekako sprejemljiv, vendar verjamem, da so vsi ostali te dobre pol ure raje preživeli na hladnem mariborskem zraku.
Nato je nastopil čas Baltimorčanov Misery Index, ki so nam v tri četrt ure postregli z brezkompromisnim death metalom in izjemnim zvokom. Vzdušje na odru je tako vzbudilo vzdušje pod odrom in dvorana se je ogrela na vsaj 30 stopinj, iz ospredja pa je vsake toliko prijetno zapihalo, zahvaljujoč podivjanim metalcem z dolgimi lasmi, ki so se predajali izjemnemu koncertu. Misery Index so nam dodobra predstavili svoj novi album The Killing Gods, ki v živo zveni še bolj noro. Skratka, odlična uigranost članov zasedbe, ki so lahko za zgled marsikateremu podobnemu bandu. Negativni komentar: prekratek nastop, zato komaj čakam njihov naslednji koncert v bližini.
Converge, zmešani Converge. Od nekdaj me je zanimalo, kako ta kaotični band zveni v živo, in končno sem to izvedela. Glede na kompleksnost njihove glasbe res nisem vedela, kaj pričakovati, nikoli pa se nisem lotila pogledati kakšnega koncertnega posnetka. Vedno sem le poslušala njihove plate ob delu, saj je tovrstna glasba spodbujala moje ustvarjanje in koncentracijo. Kar sem videla tokrat na koncertu v Mariboru, je bil band, v katerem nori glasbeniki upravljajo s svojimi instrumenti kakor profesionalni manipulanti. Nastop so izvedli izjemno točno in energično, setlista pa je zajemala (z)mešane komade zadnjih plat, torej All We Love We Leave Behind, Axe to Fall, You Fail Me … Tu moram žal priznati, da je bilo v nasprotju z albumi komade v živo precej naporno poslušati, sploh po približno pol ure igranja. Sčasoma sem si želela, da bi nehali igrati čim prej ali pa da bi bili vsaj malo tišji – dobro se zavedam, da se takšne želje ne spodobijo, vendar taka je resnica in ne morem pomagati. Ne vem, ali je bil za to kriv težek zrak v prostoru ali preprosto dejstvo, da navzočnost pri takšnem kaosu terja veliko energije.
V vsakem primeru se je bilo res vredno odpeljati z vroče obale v deževni in hladni Maribor, saj menim, da se takšna kombinacija bandov še zelo dolgo ne bo ponovila, vsaj v bližini ne.