REPORTAŽE

3. 5. 2012

Eisregen / Varg / Milking The Goatmachine / Asphagor

Backstage, München, Nemčija / 28. 4. 2012

Spet sem prišel prepozno. Čez dober mesec dni bo minilo eno leto, odkar sem prvič obiskal Backstage. Takrat so nastopili norveški Kampfar ob močni podpori sonarodnjakov Vreid in Krakow ter nemških Secrets of the Moon. Medtem ko sem lani od Krakow, ki so nastopili kot prvi, ujel le še zadnji komad, te sreče letos z Asphagor iz Avstrije nisem imel. Pet do pol osmih zvečer, natančno v trenutku, ko sem stopil v dvorano, so Avstrijci zaključili več kot prepričljiv nastop. Slednje sem sklepal na podlagi številnih vzklikov iz kljub zgodnji uri prav tako številne publike, ki si je želela več. Toda skandiranje ni pomagalo kaj dosti; pevec banda je moral vročekrvne navdušence potolažiti z naslednjim nastopom, saj naj bi njihov čas za ta večer minil. Po corpse paintu sodeč sem sklepal, da Asphagor igrajo black metal stare šole, predvidevanja pa je po koncertu potrdilo kratko brskanje po spletu.
Nič prida razočaran nad zamujenim, saj nisem vedel, da naj bi Asphagor sploh nastopili – napovedani so bili samo glavni trije bandi – se odpravim proti mizi z merchandiseom, kjer si ogledam številne razstavljene majice in zgoščenke ter preverim ime naslednjega nastopajočega. Prijetna črnolaska, ki je bila odgovorna za prodajo dobrin skupine Eisregen, me je prijazno napotila k svojemu kolegu, ki je prodajal »merch« Milking The Goatmachine, naslednjega nastopajočega banda. Torej nobenih presenečenj več ta večer, zato sem se lahko v miru odpravil iz dvorane na svež zrak in hladno pijačo. Na podlagi videnega in na lastni koži občutenega sem sklenil, da se do nastopa Eisregen s predskupinami ne bom mučil več kot minimalno potrebno, saj zaradi skorajda nevzdržne vročine v dvorani, s katero sem bil nagrajen po že tako ali tako vročem in napornem dnevu v Münchnu, ne bi vzdržal do konca koncerta.
Ko so torej med zadnjo tonsko vajo pred nastopom nekoliko bolj odločno začeli udarjati instrumenti, sem se vrnil v dvorano. Od Milking The Goatmachine po eni strani nisem pričakoval nič, saj jih pred sobotnim nastopom razen imensko sploh nisem poznal, po drugi strani pa sem ravno na podlagi imena pričakoval, da me osupnejo, presenetijo, skratka veliko. K sreči se je uresničilo slednje. Čeprav sem bande na odru opazoval nastopati že v neštetih različnih opravah, maskah in še kaj, so me Milking The Goatmachine s (kaj drugega tako ni bilo pričakovati) kozjimi maskami dodobra nasmejali. Dobra volja se me je držala do konca njihovega nastopa (oziroma mojega predčasnega odhoda iz dvorane), saj so me nasmejali vsakič, ko sem pogledal na oder. Sicer pa so me kratkohlačniki prepričali tudi z mešanico death metala in grindcora, ki deluje v živo izredno uspešno. Tako tudi ne čudi, da se je kmalu pod odrom razvil moshpit, ki je lomil zobe in kosti. Za dodatno presenečenje je poskrbel bobnar, ki v bandu hkrati igra vlogo pevca. Ta kombinacija je vsekakor neobičajna ne glede na glasbeni žanr, zaradi manjkajočega stojala za mikrofon na sredini odra pa se človek nagiba k temu, da nekaj pogreša. Nekje na polovici nastopa sem se – iz že opisanih razlogov – odpravil iz dvorane, kjer sem varčeval z energijo za zvezde večera.
Toda pred njimi so na oder stopili še nemški Vikingi Varg. Čeprav ti veljajo v določenih krogih za veliko odkritje zadnjega desetletja, me s svojim pogansko/vikinško obarvanim black metalom nikoli niso prepričali. Bande njihovega kova in stila sem konzumiral pred kakšnimi desetimi leti, še preden so se začeli bandi, kot so Korpiklaani, Finntroll in podobni, pojavljati na sceni kot gobe po dežju. Takrat mi je ta glasba dejansko predstavljala neko svežino znotraj »zavožene« oziroma ideološko nekoliko zgubljene scene. Danes takšnim bendom sicer ne zanikam kakovosti, toda osebno jim prisluhnem le še, kadar nastopijo kot predskupina kakšnemu drugemu bandu. Toda proti pričakovanjem nastop Nemcev v meni ni zbudil le občutkov melanholije na nekoč pogosto slišano glasbo, med njihovim nastopom sem tudi prvič intenzivneje začutil, koliko dejansko pomenijo besedila v maternem jeziku. Pojav, ki na slovenski sceni tako rekoč sploh ne obstaja, saj vsak band z nekoliko večjimi komercialnimi ambicijami piše besedila v angleškem jeziku, znajo Varg dodobra izkoristiti sebi v prid. Zagotovo so izključno nemška besedila tudi eden izmed razlogov za neverjeten komercialni uspeh, ki ga je ta band deležen v zadnjih letih, in za neverjetno koncertno vzdušje, ki ga med njihovim nastopom v Gradcu leta 2010 (Paganfest) žal ni bilo moč čutiti. Varg so očitno nizali en hit za drugim, saj je publika vsak komad ob napovedi sprejela z navdušenjem in ga v večini (ne samo refrena) spremljala z odličnim znanjem besedil ter divjim moshanjem. Ko si je pevec nekje po četrtem ali petem komadu zaradi vročine z brisačo z obraza pobrisal rdeče-črni corpse paint, je zame ponovno napočil trenutek, da iz varnega, a vseeno vročega zadnjega dela dvorane stopim ven na svež zrak, kjer se je večer že umaknil noči.
Tako pridobljeni čas sem izkoristil za kratek sprehod in raziskovanje celotnega kompleksa, kjer sta se poleg razprodanega koncerta Eisregen na ta večer odvijala še en hip hop in en rock koncert. Podobno kot na območju ljubljanske Metelkove ali mariborske Pekarne tudi na površinah münchenskega Backstagea varnostniki niso imeli nobenih težav z obiskovalci. Edina razlika med slovenskima različicama Backstagea, kjer je alternativna scena doma, so urejeni, obnovljeni prostori, ki jim ne grozi podrtje.
Navdušen nad videnim in poln visokih pričakovanj v zvezi z nastopom Eisregen se vrnem v dvorano, zavzamem že »rezervirano« mesto na prvi stopnici pred mizo z merchandiseom v zadnjem delu dvorane ter nestrpno čakam na intro. Po pričakovanjih zaslišim uvodno pesem Erlösung z zadnjega studijskega albuma Rostrot, nakar se Eisregen oddaljijo od zadnjega albuma. Na koncu se mu tekom celotnega nastopa, ki je trajal dobrih sedemdeset minut ter obsegal enajst komadov in dva intra, posvetijo le trikrat: enkrat z že omenjenim introm, zaigrali pa so še Rostrot ter Madenreich. Eisregen so tako z izborom komadov dodobra presenetili münchensko publiko z resnično dobrim presekom svoje diskografije, tako da so se bolj ali manj enakomerno posvetili skoraj vsakemu studijskemu albumu – od devetih plošč so izpustili le prvo, Zerfall, ter Leichenlager in Farbenfinsternis. Kdor pozna celotno zgodbo Eisregen, ta ve, da v njihovem primeru to sploh ni lahko, saj se Krebskolonie, Farbenfinsternis ter Wundwasser nahajajo na indeksu prepovedanih albumov, kar pomeni, da med drugim band pesmi s teh albumov ne sme igrati v živo. Ker so njihovi albumi v prvi polovici prejšnjega desetletja eden za drugim romali na indeks prepovedanih albumov, je band skorajda izgubil voljo do ustvarjanja nove glasbe in razpadel. Toda, kjer so zakoni, so tudi luknje, ki so jih Eisregen tudi v okviru Rostrot Tour 2012 izkoristili in tako povsem legalno zaigrali – na veliko veselje vseh, ki smo prišli ta večer na njihov koncert – tudi nekaj komadov s prepovedanih albumov. Sem spadata komada Scharlachtrotes Kleid (osebni vrhunec večera in glasbenega ustvarjanja banda nasploh) z albuma Krebskolonie, ki spada med njihove najpomembnejše, ter Blutgeil z albuma Wundwasser.
Po osmih komadih Eisregen napovedano zapustijo oder, vrnili pa naj bi se le, če bi si publika tega resnično želela. Seveda bandu ni bilo treba dolgo prositi, kajti takoj po ironičnem Elektrohexe začne vsa dvorano skladno skandirati »Zugabe! Zugabe!«. Karizmatični pevec Michael „Blutkehle“ (slov. Krvavo Grlo) Roth si nato drzne prekiniti skandiranje, saj vsi, ki so že kdaj bili na njihovem koncertu, vedo, da je takšno skandiranje napačno. Pravilno se seveda glasi »Eisregen! Eisregen!«. Publika ravna kot naročeno, band pa se odzove z drugim introm večera ter še tremi dodatnimi komadi, ki minejo, tako kot celoten večer, prehitro. Do naslednjič, Backstage!
Setlista Eisregen: Intro – Erlösung, N8verzehr, Scharlachrotes Kleid, Das liebe Beil, Der Tod senkt sich herab, Blutgeil, 19 Nägel für Sophie, Rostrot, Elektrohexe, Intro – Eine kleine Schlachtmusik, Eisenkreuzkrieger, Madenreich, Thüringen.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana