Kadilnica of Death: Vulvathrone / Terminal Disease / Protype5

Začetek mrzle in meglene jeseni ter koncertna nasičenost je tokrat po spletu zanimivih okoliščin poskrbela, da sem pretekli četrtek po popoldanskem sestanku večer namenila Kadilnici smrti v Orto Baru. Ker so me službene obveznosti v Posavju zadržale malenkost dlje, kot sprva načrtovano, sem v Ljubljano prispela malo pred 21. uro, kar je pomenilo, da sem žal zamudila nastop prve zasedbe Protype5. Pred vhodom v klub je bilo sicer kar presenetljivo število ljudi, glede na na drugačne izkušnje z mnogimi drugimi klubi oziroma organizatorji v Sloveniji pa se v Orto Baru očitno res natančno držijo začrtane časovnice. Dogodek se je začel točno ob 20. uri, ob 23. uri pa je bilo prizorišče kot mesto duhov. Prva zasedba, o kateri sem tokrat slišala prvič, je očitno kar aktivna na domačih odrih, a nekako se je vedno izmuznila mojim ušesom. Imajo pa fantje za sabo že izdan celovečerni album z naslovom EP.

Po vstopu v klub, debati in prepotrebni osvežitvi grla je bil čas za drugi nastop večera, Savinjčane Terminal Disease. Ponovno skupina, za katero sem že večkrat slišala, a se tokrat prvič srečala z njo v živo. Zelo moderna thrash/death/groove metal zasedba je na sceni že vse do leta 1998, v svoji dolgi karieri pa je zanimivo in presentljivo izdala zgolj en demo posnetek ter EP z naslovom Kingdom of One, ki smo ga pod drobnogled vzeli tudi v naši ekipi. Če se kar takoj osredotočim na njihov nastop, so fantje že od samega začetka pokazali, da izjemno dobro vedo, kako se stvari streže. V spodnji dvorani Orto Bara je bilo kar prijetno število ljudi, ki so jim takoj začeli jesti iz rok. Pevec je od samega začetka energično nagovarjal publiko, v nekem trenutku so med ljudi romali tudi CD-ji, z izjemno uigranostjo pa so nam v približno 45 minutah predstavili zelo groovy venček avtorskih komadov. Dokazali so, da so na sceni ena izmed zasedb, ki dobi vsekakor premalo predvajalnega časa in koncertov, zatorej upam, da jih bom v bližnji prihodnosti ponovno videla oziroma slišala.

Zaključek tokratne kadilnice so predstavljali Vulvathrone, stari grind znanci domače scene. Zaradi osebne naveze z zasedbo sem nekako vedela, kaj pričakovati, še vedno pa so presenetili. Novi vokalist se je v zasedbo res dobro vklopil in pokazal, da je bila odločitev, da se pridruži zasedbi, pravilna. Nekateri sicer še pogrešajo vse tiste šale in komentarje, s katerimi nas je vedno zabaval Jure, a sama sem mnenja, da je bil to njegov način nastopanja, ki ga je nesmiselno pričakovati od zamenjave. Mlad in svež vetrič bo pri Vulvicah zagotovo prinesel spremembe, ki se zaenkrat kažejo predvsem v izjemno močnem vokalu, čas pa bo pokazal, kako še lahko mladina vpliva na zasidrane člane. Vseeno pa se je na tej točki treba obregniti ob malenkost slabši zvok med njihovim koncertom. Nekako je bilo vse preveč naglas in preveč spacano oziroma šumeče. Fante so pestile tudi tehnične težave, ki so jih sicer rešili in nam postregli z znano setlisto, ki jo trenutno preigravajo. Četrtek jim tako ni bil najbolj naklonjen, a verjamem, da so vtise popravili v soboto, ko so v avstrijskem Celovcu igrali poleg Benighted, ki so se v preteklem tednu ustavili tudi v Mariboru.

Sicer pa nas tudi v tem tednu čaka pestro koncertno dogajanje in že v sredo ekipa Dirty Skunks vabi na težko pričakovani koncert finskih black metal trolov Finntroll, ki se bodo prav tako ustavili v Orto Baru.