REPORTAŽE

18. 11. 2019

Mayhem / Gaahls Wyrd / Gost

Simm City, Dunaj, Avstrija / 14. 11. 2019

Če preverite na uradni spletni strani Mayhem zavihek o preteklih nastopih, boste ugotovili, da je zasedba od aprila 2014, kar je bilo dva meseca pred izidom vrhunca njihovega eksperimentalnega ustvarjanja, albuma Esoteric Warfare, neprestano na turnejah. V tem obdobju je band dvakrat obiskal Slovenijo, in sicer obakrat leta 2017 v okviru turneje De Mysteriis Dom Sathanas Alive, prav tako istega leta enkrat sosednjo Hrvaško, Italijo kar štirikrat in v Avstriji so se Mayhem, presenetljivo, ustavili samo trikrat, od tega dvakrat v že omenjenem letu v okviru taiste turneje, nazadnje pa prejšnji teden skupaj z Gaahls Wyrd in Gost ter novim albumom Daemon.

Ponovno je torej napočil skrajni čas, da si Mayhem ogledamo v živo. Je tako? Seveda, a odločitev o obisku koncerta ob njegovi najavi zame kljub vsemu ni bila nekaj povsem samoumevnega in ni temeljila zgolj na dejstvu, da pridejo kultni Norvežani spet naokoli. Bilo je namreč davnega leta 2008, ko sem se nazadnje zaradi njih odpeljal na Dunaj. Koncert ob promociji albuma Ordo ad Chao je band sicer izpeljal kakovostno, a kar dolgo časa mi je ostal v peti hudo velik trn zaradi kračine nastopa. Povsem razumljivo so se mi po nastopu porajala vprašanja o smiselnosti triurne vožnje v eno smer, triurno dolgočasenje z odvečnimi predskupinami za 45-minutno želeno zabavo. A tokratni program je bil drugačen. Samo ena »odvečna« skupina, nato predvozač, ki bi brez težav lahko bil tudi co-headliner, in setlista, s katero so Mayhem z vidika minutaže v preteklosti uspeli izpeljati kar dva koncerta.

Sicer pa bo že kar držalo, da je bandom, kot so Mayhem, težko poiskati ustrezno predskupino. Mayhem uživajo v aktivnih black metal vodah sloves enega najkultnejših bandov, hkrati pa s svojo posebnostjo obenem niso kompatibilni z vsakim bandom, ki misli, da igra tisti pravi black metal. Zato morda ne preseneča, da se je dvojec Gost znašel na tej turneji. Če sem prav razumel, gre pravzaprav za projekt enega možakarja z umetniškim imenom Baalberith. Darksynth/metal projekt iz ZDA je bil rojen leta 2013 in je do danes dal življenje šestim celo- in štirim polvečercem. In kako vse skupaj zveni? Osebno sem med nastopom dvojice (kitarist in pevec) največkrat pomislil na francoske posebneže Igorrr, ki se med svojimi nastopi prav tako poslužujejo številnih elektronskih ritmov, ki seveda niso zaigrani, temveč le predvajani. V tem slogu je pevec kričal in pel svoja besedila, medtem v živo doživljal spremljavo na kitari, vse ostalo pa je bilo posneto. Kljub velikemu poudarku na darksynthu se je iz slišanega dalo razbrati dosti metalskih ritmov in drugih elementov, zaradi česar je bil nastop vsekakor upravičen.

Avtor: Žiga Grubelnik

Morda pa ne bi bilo slabo, če bi tudi preostala nastopajoča imela kakšen instrument posnet, saj je zvokovno na ta večer dostikrat marsikaj zaškripalo. Med nastopom Gaahls Wyrd je recimo poudarjen Gaahlov vokal tako rekoč požrl nemalokatero kitarsko linijo. Ob poznavanju komadov je bila dotična okoliščina sicer le malo moteča, ne znam si pa predstavljati, kako je to bilo za tiste, ki določenih komadov niso poznali. In teh načeloma sploh ni bilo tako malo, saj so Gaahl in kompanija ponovno predstavili kar nekaj »priredb«. Govorim seveda o glasbi, ki jo je Gaahl posnel izven delovanja z Gaahls Wyrd, med drugim tudi mnoga leta pred aktualnim projektom. V mislih imam Trelldom, God Seed in seveda Gorgoroth. Po turneji v začetku tega leta sem bil zmotno prepričan, da tokrat v živo ne bomo slišali toliko starih komadov, a ti so Gaahlu očitno enako pomembni kot viže, ki jih je letos združil na prvencu pod imenom GastiR - Ghosts Invited. S tega albuma smo slišali pet komadov, dva sta bila iz hiše Gorgoroth, eden od God Seed, spet dva pa od Trelldom. In prav slednja dva sta mi predstavljala osebni vrhunec večera. Oba komada najdemo na odličnem drugem albumu Til et annet..., in sicer gre za Slave til en kommende natt in Høyt opp i dypet. Po uvodu v obliki instrumentala Within the Voice of Existence so sledili naslovni komad Ghosts Invited, Carving a Giant (Gorgoroth) in že omenjeni Slave til en kommende natt (Trelldom). Med dotičnimi začetnimi tremi komadi pa je Gaahl takoj dokazal, zakaj sodi v sam vrh black metal kričačev, če ne celo kar na njegov prestol. Sicer ni šlo za nobeno tekmovanje, a po mojem mnenju bi lahko Gaahl ta večer Attilo peljal scat. Vse vokalne vragolije je odpel brez kakršne koli pomoči, iz clean vokala je v trenutku preklopil v najbolj zlovešči krik in obratno, z eno samo sapo je na plano potegnil več vokalne raznolikosti, kot je premore povprečen black metal vokalist. A seveda nismo prišli občudovati samo njega in seveda ni on sam tisti, ki je odgovoren za vse pozitivne misli. Glasbeniki, zbrani okoli njega, so svoje delo opravili prav tako zelo dobro, tako da smo lahko nemoteno uživali tako med počasnejšimi, bolj mističnimi deli glasbe Gaahls Wyrd kot tudi med tistimi najbolj vihravimi napadi na naše slušne koščice. Gaahls Wyrd so mi torej že v tretje dokazali, da znajo vse zahtevne in manj zahtevne komade z vseh svojih nosilcev zvoka brez težav prenesti na oder in s tega dalje do poslušalca. Še več tega, prosim. In to kmalu, kajti zame so bili oni brez dvoma artistični zmagovalci večera.

Premo sorazmerno s povečanim obiskom dvorane, ki se je že do nastopa Gaahls Wyrd dodobra napolnila, pa je rasla tudi temperatura v njej. Prestavitev koncerta iz manjše dvorane ((szene)) v večjo Simm City je bila pozitivna novica o dobri obiskanosti koncerta, ki sem jo tudi osebno več kot pozdravljal, dokler nisem tudi sam stal tam med množico preznojenih metalcev, od katerih se marsikateri tisti dan še ni srečal s tušem. Znoj, suh in vroč zrak so nas obdajali večino koncerta, razen tistih nekaj trenutkov, ko so se odprla velika vrata ob strani dvorane. Čeprav bi torej želel drugače, ne morem trditi, da so za vročično vzdušje v dvorani zaslužni Mayhem sami, ki so na oder stopili par minut čez deseto.

Glavni Norvežani večera so začeli nastop s komadom Falsified and Hated, za katerega je peterica predhodno posnela video in z njim med drugim tudi na ta način delala največ reklame za odlični aktualni album Daemon. V rdeče barve ovit oder, z demonom z naslovnice albuma v ozadju, je krasil prvi del nastopa, ki je bil razdeljen na tri dele. V tem delu smo poleg štirih novih slišali še sicer v preteklosti redkeje zaigrane komade, kot so My Death, Symbols of Bloodswords, To Daimonion in A Bloodsword and a Colder Sun, Part II. Moram priznati, da sem pri tem komadu še najbolj pogrešal Maniacov clean vokal, kajti original je pač original. Sploh s slednjima dvema so Mayhem izkazali najvišjo mero drznosti in elektronske kreativnosti ter se na ta način glasbeno navezali na prve nastopajoče Gost, medtem ko so z izborom počasnejših komadov z novega albuma potegnili povsem všečne vzporednice z mističnim delom nastopa Gaahls Wyrd.

Avtor: Žiga Grubelnik

Sledila je tema, modra luč je zamenjala rdečo, ozadje pa je krasil drugačen back drop. Na oder so prikorakali štirje »kapucinarji«, ki so naznanili drugi del nastopa, posvečen albumu De Mysteriis Dom Sathanas. S tega smo slišali kar štiri komade od osmih, že pri prvem pa se je publika končno zbudila. Cel prvi del koncerta sem se namreč spraševal, zakaj je prišla večina na koncert, ko pa jih Mayhem očitno ne zanimajo. Vendar Freezing Moon, Pagan Fears, Life Eternal in Buried by Time and Dust so bili komadi, ki so publiko, sestavljeno iz starih in osivelih ter mladih in zelenih, močneje zmobilizirali. Ustvarilo se je vzdušje, ki si zasluži nositi ime black metal koncerta.

A po teh štirih komadih rajanja še ni bilo konec. Zasedba se je ponovno umaknila v zaodrje, temno modra luč je izginila, zazvenel je intro Silvester Anfang. Oder je bil ob prihodu na pol golih glasbenikov dodobra osvetljen in vsi smo vedeli, kaj sledi. No, vsaj kar se tiče odrskega dogajanja, saj se mi ni niti sanjalo, da bo pod odrom tako zelo zgrmelo ob prvih riffih komada Deathcrush. Nadvse divji mosh pit je zajel konkreten del sprednje polovice dvorane, kamor se ni bilo pametno kar tako malo sprehoditi, zato ker bi človek želel preveriti, »kakšen je kaj zrak tam spredaj«. Bilo je viharno, kakor tudi na odru, od koder so grmele še zadnje, večinoma najstarejše klasike iz hiše Mayhem. Zaradi nasičenosti komada je tudi med zadnjim delom nekoliko ponagajal zvok in tako sta bila zaključna komada Carnage in Pure Fucking Armageddon nekoliko slabše prepoznavna, kar pa nikakor ni motilo moshanja pod odrom.

Po zadnjem udarcu po bobnih so se posamezni člani počasi poslovili z odra, Attila pa nam je pred svojim odhodom namenil edine besede večera, in sicer »Vielen Dank!« Zato naj bo tudi moj zaključek povsem v njegovem slogu: »Hvala tudi vam.« Edino za pregrešno visoke cene mercha jim pa nisem hvaležen.

SORODNE VSEBINE:
1. 7. 2011Mayhem / Novice
24. 1. 2017Mayhem - De Mysteriis & Stuff / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
9. 12. 2019
Cult Of Luna / Brutus / A. A. Williams
Reportaža
9. 12. 2019
Vulvathrone Release Party
Reportaža
4. 12. 2019
Winter Days of Metal 2019, 3. dan
Reportaža
3. 12. 2019
Winter Days of Metal 2019, 2. dan
Reportaža
2. 12. 2019
Winter Days of Metal 2019, 1. dan
Reportaža
25. 11. 2019
Godspeed You! Black Emperor / Mette Rasmussen
Reportaža
25. 11. 2019
Svarunova noč XIX
Reportaža
21. 11. 2019
Moonspell / Rotting Christ
KONCERTI & FESTIVALI
12. 12. 2019
At The Gates, Nifelheim, Deserted Fear
Tvornica Kulture, Zagreb, Hrvaška
12. 12. 2019
Gwar, Voivod, Childrain
Kino Šiška, Ljubljana
13. 12. 2019
Extreme Smoke 57, The Knobheads
Klub Baza, Ajdovščina
13. 12. 2019
Friday the 13th: Metallica & Rage Against The Machine Tribute
Kmkc Kompleks, Ravne na Koroškem
13. 12. 2019
Guns N’ Roses Experience
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
14. 12. 2019
BD BASH: Armaroth, Decage, Moshead
Klub eMCe plac, Velenje