Metal Attack XX: Voice Of The Soul

Večina obiskovalcev slovenskih koncertov in ljubiteljev klasične metalske glasbe, ki sta jo nekoč ustvarjali dve veliki skupini tega žanra, Death in Pantera, pozna prekmursko-štajersko-koroško zasedbo Voice Of The Soul. Za vse ostale pa bo zadoščala informacija, da gre pri Voice Of The Soul za projekt, s katerim želijo štirje mladeniči s preigravanjem skladb prej omenjenih zasedb v živo na svoj način izkazati čast Chucku Schuldinerju (Death) in Darellu Lanceu »Dimebag Darrell« Abbottu (Pantera), ki sta oba resnično prehitro zapustila naš svet.
Čas, ki si ga je zasedba po dolgi pavzi izbrala, da ponovno stopi na odre in tako na glasen in čustveno intenziven način »prižge svečo« obema legendama, skorajda ne bi mogel biti primernejši. Sicer na tem mestu ne želim odpirati nikakršne religiozne teme, toda dan mrtvih je v naši družbi tako močno zakoreninjen, da sem prepričan, da nisem bil edini, ki je pred, med ali po koncertu vsaj enkrat imel takšne ali podobne misli. Sicer pa se je poznalo, da so pred vrati tudi krompirjeve počitnice, saj se je v Klubu MC Pekarna zbrala relativno velika množica obiskovalcev, ki se je ne bi sramoval marsikateri uveljavljeni band z nekoliko daljšo zgodovino.
Toda preden smo smeli prisluhniti prvim, večini obiskovalcem že mnoga leta znanim melodijam, je bilo treba počakati na konec tonske vaje. Ta se je zavlekla tja do dvaindvajsete ure, čeprav je bil pričetek koncerta napovedan že za eno uro prej. Iz neuradnih virov sem lahko izvedel, da je nekoliko daljšim pripravam, ki so se iz vidika zvoka zagotovo izplačale, botrovalo snemanje dogodka. Ker je izdaja DVD-ja zelo malo verjetna, predvidevam, da želi skupina na ta način izboljšati svoj odrski nastop. Kot obiskovalec njihovega koncerta jim lahko samo svetujem nekoliko več gibanja na odru; to še najbolj velja za basista, ki je ves čas stal kot prilepljen na istem mestu. Sicer pa skupina deluje zelo uigrano in profesionalno.
Po mučnem pregovarjanju in debatiranju z varnostnikom, ki je od vsakega obiskovalca zahteval člansko izkaznico oziroma ga prijazno pozval k temu, da jo naroči pri šanku, če je še nima, je končno zazvenela sirena, ki je naznanila pričetek koncerta. Sprva nekoliko zadržano opazovanje dogajanja na odru iz druge polovice dvorane je ponujalo dovolj prostora za nemoteno fotografiranje, nakar je vesela druščina iz celjske regije po nekaj komadih zavzela sprednji in srednji del dvorane. Priredili so mosh pit, stage diving in celo wall of death. Za izredno veselo in razgibano vzdušje pod odrom gredo torej vse zasluge tokrat v osrednjo Slovenijo, medtem ko so fantje na odru prikazali svojevrstno perfekcijo. S setlisto, ki je večji del temeljila na pesmih skupine Death, je kvartet predstavil odličen vpogled v glasbeno ustvarjanje dveh legendarnih skupin ter dober presek čez celotno diskografijo. Za moj okus je sicer manjkala klasika Zero Tolerance, medtem ko si je publika želela več Pantere, in sicer Fucking Hostile. Skandiranje se je izplačalo, saj smo si res zaslužili bonus iz hiše Pantera, in sicer I'm Broken. Glede na divje dogajanje pod odrom je marsikateri obiskovalec koncerta drugi dan tudi zase lahko trdil, da je cel polomljen.
Setlista: Denial Of Life, Flesh And The Power It Holds, Domination, Bite The Pain, Cowboys From Hell, Cemetery Gates, Pull The Plug, Spirit Crusher, Zombie Ritual, Without Judgement, Walk, Hollow, Evil Dead, Philosopher, I'm Broken.
Po koncertu je sledil tradicionalni Metal Attack, ki se je tokrat odvil že dvajsetič. Za glasbene želje in poslastice do zgodnjih jutranjih ur sta ponovno poskrbela DJ Destroyer in DJ Fox_M.