Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

2. 3. 2020

Metal vikend – Deri po Brešcah, 1. dan

Mladinski center Brežice / 28. 2. 2020

»Ej, ka gremo pit izza MC-ja?« Tako so zvenela povabila na večerna druženja ob koncu osnovno- oziroma začetku srednješolskih let, ki so mi prinesla tudi prva resnejša srečanja z metalom in metalsko družbo. Po prenovi brežiškega mladinskega centra, ki je prinesel med drugim večjo teraso in dozidek s hostlom, se je povabilo spremenilo v: »Ej, ka prideš dans v park? Se dobimo ob 20h pred Lidlom.« In vsaj enkrat na mesec, če me ni pot ponesla drugam, sem v srednješolskih letih in začetku študentskega življenja zavila v skoraj domače Brežice, kjer smo z metalsko družbo v vsakem vremenu preživljali petkove in/ali sobotne večere ob kozarcu bambusa (za nevedneže rdeče vino in Coca-Cola) in morda šilcu močnejšega ter poslušanju težkokovinskih melodij preko telefona. Tako kot se je zaključeval moj študij, se je zaključevalo tudi druženje v parku in morda celo vidnejša metalska scena v Brežicah. Ob vikendih se s »staro družbo« tu in tam vidimo v toplem objemu MC-jevega bara, nekajkrat letno pa nam Brežice postrežejo še z dobrim koncertom. Morda se nekateri še spomnite NMS festa in raznih drugih oblik metal ciklov, ki so nam pred 10+ leti v Posavju ponujali srečanje s slovensko metal sceno.

Brežice so prav tako rojstno mesto mnogih znanih slovenskih težkometalcev in bandov, med drugim Dickless Tracy in še kakšnega osebka, ki svoje mesto zaseda v bolj ali manj znanem slovenskem metal bandu. Žal se je v Brežicah zgodilo to, kar se dogaja skorajda povsod po Sloveniji. Če uporabim frazo »People come, people go, new people come... but?«, povem veliko. O podrobnostih seveda ne bomo, ampak Mladinski center Brežice je izjemno dobro koncertno prizorišče, ki pa je žal zaradi takšnih in drugačnih razlogov premalo izkoriščeno. Za vse nepoznavalce še kratek opis: precej veliko parkirišče, velik park, hostel, bar z manjšim odrom, ki se je večkrat izkazal za odlično lokacijo prešvicanih metal koncertov, večnamenska avla in dvorana v velikosti mariborskega Štuka.

Prav v slednji se je dogajal prvi in upam, da ne zadnji, Metal vikend – Deri po Brešcah, ki sta ga organizirala Mladinski center Brežice v sodelovanju z DŠB. Glavni idejni krivec za vse skupaj je Dmitri Alperovich, ki se vse od prihoda v Brežice trudi, da bi metal in rock koncertna scena v MC-ju zaživela, kar se sicer že razvija z rednimi jam sessioni in ciklom koncertov Saturday Night Live. Več o tem pa v morebitnem intervjuju. Torej, Deri po Brešcah je poleg 15 nastopov domačih zasedb ponujal pijačo, hrano, beer pong in »corpse-paint« poslikave, kakor sem uspela videti. Slednje je bilo videti pri kar nekaj obiskovalcih, vsekakor pa je bila pri mnogih vidna utrujenost zaradi konzumiranja piva.

Prvi dan je dogodek svoja vrata odprl ob 17h, sama pa sem prispela na kraj zločina okoli pol šestih in zasedla še enega izmed zadnjih parkirnih mest pri klubu. (Tina)

Koncerti so si (po kar točni časovnici) sledili takole:

18.00 Inkubator Bukator
18.40 Grob
19.30 Sober Assault
20.20 Marax
21.25 Zaria
22.35 Eruption
00.20 Noctiferia

Inkubator Bukator na Metal vikend: Deri po Brešcah

Prvi je na oder stopil lokalni dvojec Inkubator Bukator, ki je svoje grindovsko kruljenje in razbijanje predstavil peščici bolj ali manj lokalnih poslušalcev. Je pa glede Inkubator Bukator potrebno povedati 2 stvari - dvojec namreč izvaja noisecore in ima za sabo (če se ne motim) 5 nastopov. Kitarist/vokalist Sladjo, pa je - ne boste verjeli - uradni krivec za začetek uporabe besede "deri" (v originalnem "deri po p****) v takšnem ali drugačnem kontekstu. Slednji je tako v slogu korona manije prišel na oder z masko, kar je tudi izkoristil za nekaj šal. Sicer pa bi njun nastop najbolje opisala kot kratko, razbijajočo, vulgarno grind veselico. Deri! (Tina)

Grob na Metal vikend: Deri po Brešcah

Osebno sem prispel v Brežice skorajda točno na nastop Grobarjev. Med parkiranjem sem bil navdušen nad modernim videzom stavbe, ki se je tudi v notranjosti pokazala v enaki luči. Namenska dvorana s sodobnim ozvočenjem in lučkami je bila na to samo še pikica na i, ki je spremenila celoten nastop Grob oziroma kar celoten prvi dan festivala v izjemno izkušnjo. Resda bi se lahko lučkar nekoliko manj poigraval z belimi lučmi, s katerimi je neusmiljeno streljal v nas pod odrom, a ob vseh drugih pozitivnih okoliščinah to ni tako zelo motilo. Skratka, Grob so ga tokrat žgali v ponovno spremenjeni postavi, po trojici v Mariboru in četverici v Ljubljani sem tokrat na odru opazoval peterico. A če bi pred bandovim nastopom preveril njihov profil na Facebooku, bi to vedel že prej – ne bi pa bil prijetno presenečen. No, gremo h glasbi … Po standardnem ...till Grob je zasedba udarila z novim komadom, ki ga v tem trenutku seveda nimam več v ušesih, spomnim pa se, da se je dodobra ujemal s prvencem Metanoia in da je vseboval všečen glavni riff. Kvintet je nadaljeval z meni najljubšim Cleansing of the Elite, katerega glavna slabost je ta, da je prekratek, kar pa band zmeraj popravi s komadi, kot sta Razkol in Invoking Through Mirrors, kjer se je clean kitara v živo slišala res odlično, zaključni The Hunger pa je brezupnega pevca spravil povsem na kolena in na tla. Poguba je bila dokončna. (Dejan)

Sober Assault na Metal vikend: Deri po Brešcah

Takoj za po mojem mnenju več kot odličnih Grob, ki so vsaj meni na momente zveneli masivno kot Behemoth, so oder zasedli Sober Assault. Death/thrash metalci so poskrbeli za izjemno zanimivo presenečenje na odru. Kitarist/vokalist, ki je (verjetno že pred časom) odstrigel del svojih las, je za koncertni outfit izbral belo srajco s kratkimi rokavi in bele jeans hlače. Ej, vsaka ti čast! Absolutno faktor, po katerem si bom koncert dodatno zapomnila! Sicer pa ne vem, zakaj sem mislila, da so fantje veliko bolj v thrash vodah, kajti petkov koncert je bil veliko več kot to. Ja, seveda ni šlo brez klasičnih bobnov in thrashmetalskih solaž, vokal pa je bil precej bolj deathmetalski. Zasedba je leta 2018 (če se ne motim) izdala dolgometražec Heralds of the Disclaimed, z izjemno karizmo in usklajenostjo pa so nam predstavili nekaj novega in nekaj starega. Še vedno sicer ne morem preko dejstva, da se je vse skupaj slišalo veliko bolje, če sem se obrnila stran od sekajočega belega outfita na odru, ampak v vsakem primeru – kapo dol za odličen nastop!

P.S. Sober Assault so bili tisti, ki so si celo drznili reči lučkarju, naj ugasne bele luči, ki smo jih bili tekom dneva deležni še veliko preveč. (Tina)

Marax na Metal vikend: Deri po Brešcah

Četrti band večera so bili Marax. Za ponovno dvigovanje obrvi v zvezi s številom članov na odru je poskrbela trojica, sestavljena iz pevke Anin, bobnarja Morgotha in kitarista Nord Slayerja. Zakaj? Ker sem bil prepričan, da se jim bo na odru pridružil še najmlajši član, violinist Mors Violinis. V kasnejšem pogovoru z Nord Slayerjem sem izvedel, da se jim bo najnovejši član pridružil, ko bo zasedba predstavljala prvenec The Witch v celoti. Tokrat so s prihajajočega albuma, ki bo luč sveta ugledal 24. aprila, zaigrali le naslovni komad. Tega so spakirali med skorajda vse pesmi, ki jih ponujata EP-ja Dance Within the Flames of Burning Fire in The Abyss of Illusions, ki jih je band razvrstil tako, da so všečno prehajali med hitrejšimi in počasnejšimi komadi sem in tja, na koncu pa stvari povsem umirili z zaključim Les Litanies de Satan, med katerim si je Anin pri obsežnem recitalu pomagala z zapiski. Trojica je torej predstavila tehnično dovršen, izpiljen in suveren nastop, pri čemer le Anin na trenutke deluje nekoliko negotovo, kar ji dejansko ni treba, saj je svoje odkričala in zrecitirala povsem odlično. Marax, se vidimo aprila v Orto Baru! (Dejan)

Zaria na Metal vikend: Deri po Brešcah

Kot iz naftalina so se izstrelili naslednji nastopajoči, ki so imeli tudi najprijaznejšo uro in zato poleg njihovih naslednikov največ poslušalcev pred odrom. Govorim o bandu Zaria, ki sva ga z Dejanom kaj kmalu označila za kar precej podobne zasedbi Avven. Mnogi obiskovalci so jim predvsem zaradi karizme (nove) vokalistke Jerce Starc hitro nadeli titulo »slovenski Nightwish«. Če se hitro spomnimo dosedanje kariere fantov in deklet (Zaria so bili drugi v zaporednem trisu bandov večera, ki imajo med sabo predstavnice ženskega spola – tu sta to že omenjena vokalistka in bobnarka Nika Kos). Torej, zasedba je nastala leta 2011, njihova glasba pa je izšla po naslednjem vrstnem redu: leta 2013 je izšel EP Sij obzorja, leto kasneje prvenec Po poti življenja, ki je prinesel tudi videospot za komad Pozabljeni svet. Leta 2017 je prineslo menjavo vokalistke – Inez Osino je zamenjala že omenjena Jerca Starc, naslednje leto pa so izdali single Where Adventures Begin in posneli svoj drugi videospot za pesem Warlord. Žal sem bila prepričana, da zasedba ne deluje več oz. Stagnira, in nisem vedela, kaj točno pričakovati od njih. Vse kaže, da sem se motila. Na odru in pod njim je bilo videti in slišati zelo prijetno energijo, le zvok vokala je tu in tam zatajil. Sestava je zelo uigrana, pozitivno preseneča bobnarka, ki udarja po setu izjemno natančno in močno. Ob omembi, da gre za predstavnico nežnejšega spola, je bilo presenečenih kar nekaj obrazov. Sicer pa sem Zario videla na festivalu Metaldays leta 2014 in moram reči, da so jim leta res dobro dela. Med približno enournim nastopom smo tako slišali nekakšen »best off« set in žal mi je, da je bila publika kljub konstantni komunikaciji in motivaciji po odzivu bolj ali manj toga – z izjemo določenih! Si bom pa že zdaj drznila napisati nekaj, kar bi verjetno omenila tudi med pisanjem o nastopu njihovih naslednikov: spoštovana slovenska metal raja! Zakaj si kupite karto za koncert, če potem čas raje preživite za šankom ali zunaj? Kakorkoli – Zaria so svoj del opravili odlično kljub na momente slabšemu zvoku. Uigranost, karizma vokalistke in izjemno spevni komadi – ki imajo tudi slovenska besedila – jih bodo ob izidu novega albuma zagotovo izstrelila še na več domačih in tujih odrov. Aha, zasedba naj bi se v kratkem odpravila v studio, tako da nestrpno čakamo na novosti! (Tina)

Eruption na Metal vikend: Deri po Brešcah

Ob za mnoge že kar pozni uri (okoli 22.30) so na oder stopili velikani slovenske thrash metal scene – Eruption. Fantje in dekle (Nika na basu) so eni izmed bolj aktivnih slovenskih zasedb in tudi prav je tako! Njihov nastop je bil kot šus v žilo, za absoluten razvrat pa so poskrbeli s priredbo komada Night Crawler (Judas Priest). Pri Eruption res nimam za napisati ene slabe besede, saj so poskrbeli za enega izmed mojih top 3 nastopov večera. Usklajenost, energija povsem vsakega izmed članov, od katerih sta mi posebno v spominu ostala prav Nika in Klemen s svojimi odličnimi vokalnimi spretnostmi. Dodatno publiko je pred oder pripeljal tudi eden in edini, brežiški bubnjar Ivan Cepanec – Tegla, ki še vedno ve, kaj pomeni deri! Eruption so nam predstavili svoje hite ter tudi nekaj povsem svežega. Vokalist je skakal po odru in pod njim, tudi ostali člani s porabo energije sploh niso skoparili. Edina žalost je bila ta, da sem bila pri samem začetku koncerta res pozitivno presenečena – dvorana je bila solidno zapolnjena in sigurno sem na oko naštela dobrih 100 obiskovalcev, lačnih doze hitrosti – bolj ko smo se pa bližali 11. uri zvečer, več ljudi je bilo očitno že dovolj sitih in so odšli. Kam? Za šank, ven, domov. Starost je žalost? Sama sem v nastopu izjemno uživala in čakam na trenutek, da jih vidim ponovno v polni dvorani, kjer bo celotna publika dihala in norela z njimi. (Tina)

Noctiferia na Metal vikend: Deri po Brešcah

Ob precej pozni uri, približno 20 minut čez polnoč, so na oder stopile zvezde večera – Noctiferia. Več stavkov o njihovem nastopu prepuščam Dejanu, vseeno pa bom prislonila piskrček z nekaj besedami. Nastop – odličen! Zvok – masiven, trd, brutalen! Ura – prepozna. Obiskovalcev – premalo. Rezultat – še vedno bolečine v vratu in grlu. Za prvi dan – Bresce, hvala! (Tina)

Kot glavni in zadnji band večera so nastopili Noctiferia. Gre za zasedbo, ki je v preteklosti šla skozi številne transformacije tako z vidika kadrovskih menjav kot tudi glasbenega težišča. Sicer je zasedba trenutno že kar nekaj let zasidrana v industrijskem metalu, okoli katerega se je vse vrtelo tudi na njihovem petkovem koncertu v Brežicah. Nazadnje se je s Transnaturo preizkusila v indie folk rock vodah, vendar zasedba nikakor ni pozabila svojih ekstremnejših korenin, ki segajo v black in death metal vode. Nedavno, natančneje na zadnji predbožični večer, so v škofjeloški Ostrigi ponovno posvetili večer svojemu prvemu albumu Baptism At Savica Fall, ob podobnih priložnostih pa se zasedba zmeraj znova rada spomni tudi svojega drugega albuma Per Aspera, ki jih je ob izidu s pomočjo videospota na nacionalni televiziji povzdignil na prestol slovenske metal scene, na katerem so še danes. In glede na petkovo predstavo tudi predvsem upravičeno. Kvintet iz Ljubljane je začel nastop s komadom Demoncracy, ki je bil izdan na albumu Death Culture in je eden njegovih največjih hitov. Nastop se je začel glasno, udarno in divje, zaradi česar je večina, ki je še zdržala pod odrom, takoj tudi začela noreti skupaj z bandom. Sicer se zaradi premajhnega števila zainteresiranih obiskovalcev ni razvil množičen mosh pit, a tistih nekaj nadobudnežev v sprednjem delu dvorane si je izborilo kar nekaj prostora zase za skakanje in prerivanje. Band nam niti z naslednjimi komadi, kot so The Falsifier, Wetiko, Slavedriver in Holymen, ni pustil kaj prida dihati. Težki industrijski udarci so se vrstili eden za drugim po nas, kot izkušena in težkih ritmov vajena publika pa smo vsak udarec prenesli z znaki zadovoljstva in kriki po še. Ker je zasedba trenutno tik pred izdajo albuma Reforma, na katerem bodo izdali sedem priredb Laibach, smo s tega še neizdanega ploščka lahko slišali kar tri. Te so prinesle nekoliko bolj umirjeno in počasnejše, a nikakor manj heavy vzdušje. Kot ljubitelj in poznavalec glasbe iz hiše Laibach, ki so letos na novo izdali svoj prvi album Laibach Revisited, se glede na slišano veselim tudi te izdaje. Po omenjenih treh priredbah se je zasedba ponovno intenzivneje posvetila celovečercu PAX, pri čemer je med drugim zaigrala »balado« Su Maha Gora in obvezni Gaga People, nastop pa zaključila s prav tako mirnejšo Maro s Slovenske Morbide. (Dejan)

Tako se je za vse, ki smo še stali, okoli pol druge ure zjutraj zaključil prvi dan metal vikenda v Brešcah, ki je pri meni pustil precej prijeten vtis ter tudi nekaj bolečin v grlu in vratu. Zdaj pa nekaj ur nestrpnega pričakovanja drugega dne v upanju na še več obiskovalcev in še več odličnega dretja! (Tina)

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
11. 3. 2024
Cryptopsy / Atheist / Monastery / Almost Dead
Reportaža
8. 3. 2024
Paranoid Live: Phil Campbell & The Bastard Sons
Reportaža
26. 2. 2024
Voltumna / Taste Of Plague
Reportaža
21. 2. 2024
Kataklysm / Fleshgod Apocalypse / Stillbirth
Reportaža
13. 2. 2024
Tribute to Paranoid 25: Eruption / Dickless Tracy
Reportaža
12. 2. 2024
KHNVM / Damnation
Reportaža
6. 2. 2024
Hoba / Woygn / Ayd
Reportaža
5. 2. 2024
Stone Horns / Terminal Disease
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj