Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

9. 2. 2009

Napalm Death / Vulvathrone / Septic Scum (5.2.2009)

Kakšen teden, ljudje božji! Najprej v torek brutalna karavana The Black Dahlia Murder, Cephalic Carnage, Psycroptic in Sylosis, dva dni kasneje (in mnogo snega manj) pa še staroste grinda in death grinda in še česa, angloameriški NAPALM DEATH. Ogromna obiskanost obeh koncertov kaže na to, da ima folk več kot dovolj energije in da je le dan vmes dovolj, da se zacelijo vsi udi in mišice – dvakrat smo namreč bili priča pravemu KAOSU!
Pričakovanje samega koncerta je bilo mnogo manjše kot v torek, ker sem še vedno bil v tisti fazi »Ah, Napalmi so zame mrtvi že od 1998...,«, oziroma: »Saj itak ne bodo igrali starih stvari oziroma jih bodo fušali ipd.« Vendar sem imel veliko srečo, da sem čisto na blef popoldne, nekaj ur pred koncertom poslušal novo plato, katere recenzijo ste lahko brali dan prej. Totalni šus! Kar naenkrat sem preprosto sklenil, da je »preteklost stvar preteklosti« (zavedam se neizvirnosti, kaj šele poetičnosti sklepa, he, he) in da je Napalm Death 2009 treba dati novo priložnost. Na srečo pa sem po ogledu pričakovanj drugega folka bil očitno edini s tovrstno dilemo.
Škoda, ker novega CD-ja ni bilo naprodaj. Ampak žalost so takoj izbrisali sevniški mladeniči, ki so svoje rosne dneve namesto popivanja pri Plausteinerju posvetili popivanju na železniški, kjer se je kasneje rodil tudi MC Sevnica, ob tem pa tudi ob poslušanju grinda, crusta, brutal deatha ipd. Dame in gospodje, nova pošast grinda v Sloveniji – sevniški Septic Scum. Treba je takoj omeniti, da fantje dihajo in živijo za majice Autoritar, slabe posnetke Terrorizer, posterje Nasum in nalepke Dying Fetus, pri tem pa seveda cuzajo poceni »win« in gledajo porniče. Septic Scum so prišli v pravi grind maniri – del z vlakom (old-school do jaja), del pa z avtom – ampak z zamudo. Pri tem seveda niso rekli ne pozitivnemu grind »etitjudu« in so oder zasedli s takim entuzijazmom, da je že zaradi prvega piskanja kitarskega efekta nastal mosh pit. Septic Scum so bili popolna zmaga v vseh pogledih in čeprav je tu pa tam tonski škrat zagodel kakšno predvsem bobnarju (treba je omeniti, da zvok bobnov tega večera ni bil nekakšen pozitiven atribut), so Sevničani z dvema vokaloma, ubijalskim basom, nalezljivo dobro kitaro in brzečim vlakom namesto bobnov pokazali, kaj je to DEATH GRIND. Komadi tipa Anal Fireworks, Puke, pa tisti s super refrenom Animosity (nekaj), priredba od Nasum (Inhale!/Exhale!!!), himna pogota Rompa Stompa in še kaj so usekali s tako močjo, da se je lokalni sevniški alko warrior Jonas streznil hitreje kot Super Hik v Alan Fordu. Šus je bil popoln ob riffih, ki so vijugali med grindom, deathom in crustom z veliko groova in dinamike, ki sta jo dajala bas in boben. Ves bend pa je bolj gibčen kot Smiljan Mori na kokainu! Vokalista imata odlično razdeljene dele, kjer se dereta v stilu Exhumed ali pa zgodnjih Gorerotted. CD naj bi bil zunaj do konca februarja in mislim, da nisem edini, ki bi ga kupil takoj, če bi ga imeli.
Vulvathrone pa so imeli smolo. Zdi se, kot bi hoteli zares dobro seksati, a kljub vsemu ne bi našli užitka pri tem. Grozljivo! Zakaj pišem take grozote? Ker so imeli izjemno katastrofalen zvok. Herman lahko pleše po vratu kitare kot najbolj izšolan virtuoz in pri tem izvablja vse od Dying Fetus do Necrophagist, ampak kaj, ko vse zveni kot en sam – pa še tokrat, hreščeč – ton. Sajmon bi rekel »Džžžžžžžž«. Gradinskega bas je prdel huje kot gastarbajter po dobrem pasuljčetu in skupaj sta bila še hujši »džžžžžžžžžžžž«. Rečem vam, poznam večino komadov, ampak če jih Herman ne bi napovedoval, bi ves čas mislil, da poslušam eno in isto zadevo oziroma sploh ne bi vedel, katero pesem igrajo. Vokali so bili preglasni in na tem mestu bi povedal, da »wiiiiiiiii-wiiiiiiiiiii« vokal sčasoma postane bolj monoton kot drkanje na Gino Wild. Mislim, da ne zahtevam preveč, če jih prosim (pa ne za blowjob), da prisilijo Sebota, da se vrne na mesto vokillista. Po izjemno dinamičnih Septic Scum so bili Vulvathrone kot popoln drone doom šov. Plus to, da se tudi bobnov tako kot pri vseh ostalih ni slišalo, kar pa je pri tolikih minusih samo še žebelj v Ančko. Morda kakšna kapljica alkota manj, he, he, he...
Pred Napalm Death se je nabralo nešteto veliko ljudi. Kako lepo je videti toliko različnih predstavnikov vseh živih subkultur. Ne glede na to ali so bili tam zaradi imena Napalm Death ali zaradi dejanskega poslušanja, je bilo super videti toliko ljudi, ki so padli v totalni kaos, ko je bil konec predolge pavze za štelanje zvoka. Napalmi so imenu primerno bili hitri in učinkoviti ter seveda, uničujoči. Sedemdeset minut pri njihovi starosti v prevročem placu? Ou jea! Vsaka čast Barneyju, Shaneu, Dannyju in Mitchu. Resda so predstavljali novi album Time Waits For No Slave, a so izbrali še precej dobrih drugih štiklcov. Medtem ko je Shane umiral od vročine, Mitch pa stal kot lipov bog, je Barney bil tisti, ki je v punk-grind maniri ves čas hodil, mahal, skakal ... in pri tem porabil le malo časa za napovedovanje in pripovedovanje. Ob komadih tipa Unchallenged Hate, Necessary Evil, Persona Non Grata, The Code Is Red... Long Live The Code, Suffer The Children, The Kill, From Enslavement To Obliteration, Mass Appeal Madness, Siege Of Power itd. so Napalm Death blesteli. Folk je norel 100 na uro, še posebej je bilo super videti toliko deklet v mosh pitu, negativna izjema pa so bili kreteni (ali pa kreten), ki skačejo v folk v stilu bombice. To ni kurčev plavalni bazen, ta stopala bodo nekega dne nekoga ubila!!! Minus je bil občasno spet slab zvok (pretihi bobni, premočne kitare), ampak vse skupaj je bilo v duhu »noise for music's sake!« Ne bi pa tudi škodilo, če bi Gala Hala imela kako ventilacijo, ampak to je že preseravanje.
Po teh dveh koncertnih bombah si zaslužimo počitek, a ne predolgega. Time waits for no one!

Ivan
SORODNE VSEBINE:
26. 1. 2015Napalm Death / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija