REPORTAŽE

16. 12. 2007

Nibiru / Zvier / Inmate

Gala Hala, Metelkova, Ljubljana / 6. 12. 2007

Na slovensko sceno se je po treh letih odsotnosti vrnila zasedba Magus Noctum oziroma Nibiru, kot so se fantje z dvema originalnima članoma ter tremi prišleki na novo poimenovali. Poznavalcem scene so sicer bolj znane zgodbe iz ozadja, toda pustimo preteklost in se osredotočimo na dogodke tega večera.
Predvidoma bi morali na tem koncertu igrati tudi Wartune, vendar so jih nadomestili Inmate, kar je bila več kot enakovredna zamenjava. Odkar sem jih nazadnje videl, se jim je pridružil nov vokalist ter tako basista razbremenil pevskih dolžnosti. Na odru zasedba deluje zelo uigrano, kljub manjšim kiksom vešče igrajo svoj avtorski material, ki instrumentalno spominja predvsem na metal švedske šole z nekaj vplivi ameriškega thrasha. Pevec pa občasno spominja na Jamesa Hetfielda, vendar samo pri čistih vokalnih linijah, obvlada pa tudi growle in ima dejansko vsestranski vokal. Ko se je malo ogrel je začel tudi koketirati s publiko, ki pa je takrat še delovala rahlo utrujeno in je bila v pričakovanju naslednjih dveh skupin. Zanimivo je opazovati razvoj iz brutalne death metal šole takratne zasedbe Rotting Cemetery v »swedish infested thrash« kot ga uteleša Inmate. Ritem sekcija Sašo in Jurč je močna, predvsem pa točna (kljub kakšnemu kiksu), kar je ustvarilo fenomenalno podlago dvema kitaristoma, ki sta pa imela tako dober zvok kitare, da so naslednji bandi ob njiju samo bledeli. Še posebej je v tem blestel nov kitarist, medtem ko je bil inmateovski Jeff Waters malce v ozadju, tako da so trpele predvsem akustične linije. Band v celoti deluje bolje kot kdajkoli in dejstvo je, da je vokal v Inmate del, brez katerega skupina ne sme nastopati, ker izgubi precej. Inmate kot celoto najbolje predstavlja predvsem odlično strukturirani in dinamični komad Fire Walks With Me. Fantje, kje je CD? Volkovi so že na preži!
Tako so za Inmate na oder stopili Zvier, ki igrajo svojo različico pagan metala, v osnovi preproste riffe, podkrepljene s klaviaturami in občasnimi akustičnimi deli, ki povezujejo komade. Njihova značilnost in dovolim si reči tudi neke vrste zaščitni znak je surov vokal pevca Boruta, in pa njegov poseben način komuniciranja s publiko, ki ga je tokrat pospremil tudi s kančkom humorja (napoved partizanske pesmi Borci slave). Zvier so na začetku zmagali s priredbo kultnega poganskega hita, pesmi za risanko Bojan. How much more pagan can you get? Takoj me primejo skomine še po risanki Čudesna šuma. Kakor vedno do sedaj zelo všečen nastop, čeprav malo motijo neusklajeni zaključki komadov pa tudi tokrat se klaviature pogosto niso slišale, občasno pa so preveč izstopale in povzročale neprijetno piskanje v ušesih.
Okrog 23h so na oder prišli Nibiru ter začeli s svojim eno in polurnim programom, na katerem so igrali komade z albumov Fall Of Shin'ar ter Guardian Of The Desert ter predstavili dva nova komada. Kot prvo je padla v oči odsotnost klaviaturista, kar je skupino oropalo svojevrstne dimenzije in ambienta. Zanimivo je, da je na odru ves čas bil pripravljen sintesajzer, a se je šele kasneje prikazalo dekle, ki bo očitno sčasoma prevzelo dolžnosti (sčasoma, ker je nastopila samo v enem komadu, ta pa je zvenel nekako najbolj polno in pokazal Nibiru v vseh svoji slavi – gre za legendarni King Of The Desert Dawn). V ušesa pa se je prikradel rahlo nedifiniran zvok kitar, drznem si celo reči, da so kitare bile tako naglas, da so še Annunaki odvrnili svoje ladje od ponovnega potovanja na Zemljo. Kitare so zvenele glasno in surovo, a kvaliteta je bila podobna mešalniku betona, ki je svojo vsebino izlil po nič hudega slutečih inštrumentih. Ouch, bi rekli S. O. D.: »Charlie, what the fuck is that noise?« Bobnar je bil zato potisnjen čisto v ozadje, kar je velika škoda. Če pa odštejemo to, lahko povemo, da so Nibiru band, ki igra izredno dinamičen death black in po dveh novih komadih sodeč je njihova ustvarjalna prihodnost svetlejša kot Sirij. Od originalne zasedbe sta bila prisotna kitarist David, ki je prevzel vokalne dolžnosti, ter bobnar Oybl, nova člana pa sta ritem kitarist Mare in basist Uroš, ki bi po izgledu in oderski prezenci sodil bolj v kakšen NWOAM band. Kljub pomanjkljivi komunikaciji s publiko (David, po treh letih imaš samo toliko za reči? Pa ne bi bilo mimo malce več delati na karizmatičnih govorih), je ta, sicer presenetljivo maloštevilčna zasedba, razgibala svoje vratove in vztrajala do konca koncerta. Obseg odigranega repertoarja je bil sicer širok, kljub temu pa smo nekateri pogrešali komad Mountains Of Triglav in smo z rahlo mešanimi občutki odšli domov. Če nič drugega, smo lahko slišali solidno priredbo skupine Immortal, One By One. Nibiru si bo možno kmalu ponovno ogledati 20. decembra v K4 skupaj s Scaffold in Noctiferio, fotografije s koncerta (by Šufer) pa je možno videti tukaj.
Welcome back, boys!

SORODNE VSEBINE:
5. 1. 2012Inmate / Novice
12. 10. 2006Izbruh Metal Festival / Reportaže
22. 5. 2006Inmate v finalu natečaja DMK / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana