Omega Sun / Mort Mort Mort / Sugartown Cabaret

Bolj poredko se odvije dogodek zunaj kakršne koli pregrade, najsi bo to klubski zid ali pregrada območja, ki razmejuje koncertni dogodek od »vsega« preostalega. Morebiti je prav zato v množično manj popularno-alternativnih ozirih ta dogodek mogoče šteti v enega izmed tistih redkih posrečenih izjem. V torek se je namreč v Kopru na Ukmarjevem trgu v koncertnem sklopu Moda od laboda zgodil »last-minute« koncert, ki je privabil lepo število in sila pisano množico gledalcev, tudi od babic, ki so nastop snemale za osebni spomin, do malčkov, ki so na melodične melodije poskakovali v maniri največjih oboževalcev, ter tudi nekaj kosmatih štirinožcev. Odrska scena je bila postavljena le nekaj metrov od roba obale in ob otvoritvenem nastopu Francozov Sugartown Cabaret je bilo možno opazovati tudi sončni zahod, ki je v barvnih odtenkih celo malenkost spominjal na škrlatno barvo. Mogoče je bila na ta večer prelita kri ali pa je zaradi same epskosti koncertnega prostora poknila kaka žila sreče. Res. Možnost je tudi, da je bilo tako zaradi prisluženo izrečenih kritik napram IPF-u, ki greni življenje manjšim klubom in društvom. Kot zanimivost – prav tako ni bilo »ponesrečenih« kljukcev. Kaj takega bi se ob podobnem dogodku v okolju Ljubljane kaj verjetno izrodilo v izkazovanje posameznih negodovanj, čeprav je seveda vprašanje smiselnosti, da greš izzivat usodo pred množico mrkogledih dobrosrčnežev.
Uvodni band Sugartown Cabaret je še najpreprostejše opredeliti kot francoski screamo band, torej skupino, ki se v mnogočem poigrava tudi z elementi med post rock in hardcore postavkami. Posrečen nastop, kjer so s svojimi ambientalnimi post rock uvodi in podaljšanimi zaključki uspeli obdržati bolj atmosferično vzdušje, hkrati pa z melodičnostjo odganjali možne elemente dolgočasnega. Sicer je bil vrhunec njihovega nastopa ravno zadnji komad, ki je z dolgim zaključnim delom že nakazal konec nastopa, a so potlej naknadno zaigrali še dodatno skladbo. Omembe vredna je tudi nova skladba, katere imena niti niso razkrili, saj je vokalist slednje sredi zahval za samo organizacijo koncerta pravzaprav pozabil. Si pa z novo skladbo nisem povsem na jasnem, verjetno se še najbolj nagibam k mnenju, da me je kanec razočarala.
Naslednji so koncertni prostor zasedli Mort Mort Mort (tudi Francozi), ki so žanrsko ena tistih sramežljivih glasbenih skupin (ali raje zmedenih), ki pravzaprav ni prepričana v svoje začrtane smernice. Band je sicer nasledek skupine Aussitôt Mort. Kritika na žanrsko raznolikost se odraža v sami oceni nastopa, saj je v različnih ozirih predvsem nihajoča. Z njihove strani je bilo mogoče slišati post rock, hard core, stoner predele in tudi močne doom elemente. Nastop sicer sploh ni bil razočaranje, a v oči bodejo določeni skoraj porazno slabi predeli. Po vsej verjetnosti so tu najbolj na udaru določene basovske linije in vokal, še posebej, kadar se je mikrofonu približal desni kitarist. V trenutkih, ko se je trudil prepevati, je bilo glasbeno okušanje zagrenjeno, nekako tako, kot bi si med požirki okusnega piva (brez reklame) želel okus popestriti s kavo, a publike vsaj na videz to niti ni preveč motilo.
Nazadnje se je po malo daljšem odmoru pred publiko postavila Omega Sun, skupina stoner rock miselnosti. Žal nisem seznanjen, če so fantje zasledili reportažo z zadnjega koncerta, kjer so bili deležni nekaj kritik, ali kako resno so vzeli kritike drugih medijev, vendar so tokrat ovekovečili svoj nastop z izredno mikavnim nastopom. Zna biti, da so se na prostem in ob morskem zraku počutili bolje, bolj domače ali pa je bila nazadnje prisotna le nekakšna nenačrtovana utrujenost. Pevec ima v skupini nehvaležno nalogo, da je ravno on največji odraz skupine, in to s seboj prinaša tudi svoje odgovornosti. No, tokrat je kljub ponovnim začetnim težavam (kot tudi na koncertu v Ljubljani) celotna skupina delovala bolje in predvsem bolj homogeno, publika pa je začutila, ali je bilo vse preprosto premosorazmerna reakcija. Poslušljive stonerske linije, zaokrožene s presenetljivo dobrim vokalnim glasom, ki je tokrat pokazal svoje zmogljivosti. Še največ navdušenja so od publike prejele začetne melodije komada All Is Nothing, pa si drznem reči, da je vrhunec nastopa mogoče postaviti tudi s predhodnima komadoma, a točnih naslovov teh dveh ne poznam. Skratka, fantje odlično, publika je takšno odobravanje tudi očitno potrdila.