Saxon / Crimes Of Passion / Vanderbuyst

Saxon. Eni in edini, neponovljivi. Po obisku leta 1981 v Gorici, 1994 v Sežani in 2009 v Ljubljani, se je orel končno odločil za ponovno pavzo nad slovenskimi Alpami in pristal direktno na nakovalu, kjer je bilo ustvarjeno »božje« kladivo. Kladivo je udarilo, celo več kot samo to, a začnimo na samem začetku.
Koncert so otvorili mladi Nizozemci, ki slišijo na ime Vanderbuyst (izg. Van-der-boust). Kitarist Willem Verbuyst (idejni vodja in kreator glasbe, ideje) odlično vodi heavy metal strukturo, ki prisega na okleščen zvok in retro videz. Skozi šest komadov so odlično animirali publiko, na odru so se sproščeno gibali, odličen zvok pa je pripomogel k odličnemu odzivu sicer maloštevilne publike, ki je ob nastopu Vanderbuyst ob 19:45 štela dvajset obiskovalcev, pol ure kasneje pa dobrih sto.
Naslednji so na oder stopili Crimes Of Passion, band, ki je koncertu dodal pol ure zatiskanja ušes. Nizko uglašene kitare, slaba (v bistvu obupna) priredba Dio klasike Holy Diver in tričetrt popolnoma zgrešenih tonov vokalista skozi večino seta me je iz dvorane dobesedno pregnalo po polovici nastopa, v preddverju pa sem na žalost še vedno slišal njihovo desekr(e)acijo.
Še dobro, kajti Saxon so medtem že pripravljali »pekel.« In ko so se vrata odprla … je »božje« kladivo udarilo močneje kot kadarkoli prej. Otvoritveni riff Paula Quinna je predrl bobniče, na oder pa so pritekli Biff, Nibbs, Doug (Nigel je seveda sedel za bobni) in koncert, za katerega beseda superlativ ne zadostuje, se je začel. Po koncu Hammer Of The Gods je sledila prva nesmrtna klasika, Heavy Metal Thunder. Vsa dvorana si je glavo napolnila s težko-kovinskim gromom (in strelo), najbolj fascinanto dejstvo pa je naslednje: basist Nibbs je žival, ki brezkompromisno poje Corpsegrinderja in vse ostale »ultra čupa-čupa metalce«. Človek pri skoraj šestinštiridesetih letih headbanga kot nihče in vsak, neodvisno od let, naj se zgleduje po tej metalski živali, abnormalnem entuziastu, ki fanom prav vsak večer da od sebe vse in še procent več. Metal as fuck. Vedno znova me v živo fascinira in navduši.
Klasike so si sledile ena za drugo (Motorcycle Man, Never Surrender, Dallas 1pm, And The Bands Played On), manjkale pa niso niti novejše stvaritve (Man And Machine z Lionheart, I've Got to Rock …To Say Alive z The Inner Sanctum, Demon Sweeney Todd z zadnje Into the Labyrinth itd.). Predstavili so tudi nekaj novih komadov (že omenjeni Hammer Of The Gods, naslovno Call To Arms ter Back In 79 in še eno). Nesporna kvaliteta obeh »sekironsilcev« je skozi zvočnike prihajala v obliki perfekcije, Doug in Paul vesta, kako se streže heavy metal fanatikom. Vmes je Glockner v bobnarskem solu pokazal, da ima 59-letni Nicko McBrain na srečo še vedno konkurenco v svetu bobnarjev, ki so, razen njiju, pogosto brez takega občutka, Biff pa je zgodba zase. Pri šestdeset in pol letih še vedno perfektno poje, njegov glas (in stas) sta brezčasna, Biff je živa legenda, ki oddaja posebno, neprimerljivo auro, sploh ko začupa in bela kraljevska griva zaplapola, enako vplivno in fascinantno (ali celo bolj) kot pred tridesetimi, petintridesetimi leti. Spoštovanja vredno in neprecenljivo. Koncert je absolutni zenit dosegel ob »nesmrtnih šestih«: Denim And Leather, 747 (Strangers In The Night), Crusader, Princess Of The Night, Strong Arm Of The Law in seveda Wheels Of Steel. In verjamem (oziroma vem), da v publiki prav nihče ni ostal ravnodušen. Pogled na prisotne je še enkrat več začrtal dejstvo brezčasnosti in brezmejnosti metala: veliko ljudi iz drugih držav, celo z avstrijske Koroške, Hrvaške itd., ter najpomembneje, metalci vseh starosti, od 12-letnikov, do 50 in večletnikov. Skandiranje »Saxon, Saxon« ni pojenjalo, ljudje so kljub peklenski vročini hoteli še, a po dveh dodatkih so saksonski osvajalci zaključili. Ob pravem času.
Saxon so najkvalitetnejši in najsvetlejši dokaz najčistejše oblike heavy metala, ki živijo v, z in za metal, celo življenje. Ne dvomim, da bodo do zadnjega stali na odrih širom sveta, vi pa si zavrtite svojo najljubšo Saxon ploščo, začupajte kot Nibbs in ne pozabite: Fill your heads with Heavy Metal Thundeeeeeer!