Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

17. 2. 2020

Slipknot / Behemoth

Wiener Stadthalle, Dunaj, Avstrija / 14. 2. 2020

Minuli petek je bilo valentinovo. Praznik ljubezni. Dan, ki ga človek preživi v družbi ljubljene osebe, tako da ji kupi šopek rož, bombonjero in jo pelje na večerjo. Vsaj tako nam »velevajo« komercialne družbene smernice, ki so z leti postale tradicionalne tudi pri nas. Vendar gre tudi drugače. Če zamenjate ljubljeno osebo s svojo najljubšo glasbeno skupino, bo vrhunec večera morda nekoliko manj intenziven, a bo zagotovo trajal dlje časa. Prihajal bo v valovih, pot do njega bo tlakovana z vzponi in padci, vrhunec se bo tekom večera večkrat ponovil in nas ne bo tako zelo izčrpal, da bi si zatem želeli le še v miru zaspati. Tovrsten vrhunec nas napaja z energijo, celi dušo in nas bogati za trenutke, ko čakamo na novega. Po dveh na ta način preživetih valentinovih dneh je bil letos spet čas, da se izkustvo ponovi. V družbi Behemoth sem v ljubljanskem Kinu Šiška leta 2016 že doživel takšen vrhunec, v družbi Metallice v Bologni pred dvema letoma je bil nekoliko manj intenziven, minuli petek v dunajski dvorani Stadthalle pa je bilo ponovno nadvse orgazmično.

Po dolgem času sem se spet odpravil na koncert s Koncerti.net. Po navedbah vodiča, ki nas je spotoma opremil z raznimi informativnimi dejstvi v zvezi z glavnim nastopajočim bandom (med drugim je omenil bandov obisk Postojnske jame), smo se pod njihovim okriljem iz Slovenije odpeljali v avstrijsko prestolnico s štirimi avtobusi. Odhod je bil načrtovan že ob dopoldanski uri, med vožnjo pa je tradicionalno sledila glavna postojanka na postajališču Landzeit, kjer je bil čas za malico, kosilo oziroma druženje s potniki s preostalih avtobusov. Naenkrat je postal del avstrijske zemlje slovenski. Ker smo prispeli na Dunaj relativno hitro in dobili parkirišče v neposredni bližini dvorane, se nismo dolgo obotavljali do prve oštarije. In kakšna je to bila! Na vhodu – kar smo sicer ugotovili komaj ob našem odhodu – nas je čakal napis, s katerim naprošajo svoje goste, naj se znotraj lokala pogovarjajo tiho, umirjeno in brez glasnega smeha ali petja. No, vsaj nekaj od tega nam je nezavedno uspelo upoštevati.


Po nekaj rundah tega in onega za želodec je napočil čas za obisk dvorane. Prvi na sporedu so bili poljski black metalci Behemoth. Band, ki sem ga gledal prvič leta 2000 in tokrat šestič v živo, je z vsakim nastopom postajal večji. Začel je kot predskupina legendarnim Satyricon, se počasi, a vztrajno vzpenjal in posledično postal headliner številnih black metal dogodkov, nakar je z vidika razvoja prispel na trenutni vrhunec, kjer je na aktualni evropski klubski turneji edini predvozač velikanom Slipknot. Kaj podobnega ni uspelo še nobenemu black metal bandu, osebno pa sem izjemno vesel in ponosen na bandov dosežek.


Seveda pa pri tem ne smem pozabiti omeniti, da Poljaki še zmeraj zabavajo publiko s svojo različico black/death metala, ki je vse kaj drugega kot vsesplošno nalezljiva. Behemoth torej niso načrtno zamenjali svoje religije zato, da bi nagovorili več poslušalstva, temveč četverica še naprej sledi svojemu notranjemu glasu in dela glasbo v skladu z lastnim občutenjem. Sicer je bila setlista trenutne turneje, na kateri je še zmeraj v ospredju aktualni celovečerec I Loved You At Your Darkest, osredotočena na mirnejše in počasnejše komade, ki pa niso nič manj »heavy« kot vsi ostali. V tem oziru smo slišali Wolves Ov Siberia, ki je sicer v štartu udaren, a se kasneje umiri, Bartzabel z mini bobnarskim solom ob uvodu, Rom 5:8 in Blow Your Trumpets Gabriel.


Počasnejši ritmi pa seveda nikakor niso dolgočasili, kajti tako med temi kot tudi bolj dinamičnimi Daimonos, Ora Pro Nobis Lucifer in zaključnim ter standardnim Chant for Eschaton 2000 je band uporabljal dosti megle in ognja, kar je na tako velikem odru, kot ga ponuja dvorana Stadthalle, še dodatno prišlo do izraza. Dobro zamišljen in odlično izpeljan nastop ni samo pri meni naletel na navdušenje, Behemoth so bili namreč na splošno dobro sprejeti. Seveda so bili odzivi dosti skromnejši kot pri glavnih zvezdah večera, a s tribune, od koder sem osebno spremljal celoten koncert, sem lahko opazil navdušenje dejansko v vseh koncih dvorane. Edina pomanjkljivost, ki sem jo zaznal in je bila prisotna tudi kasneje pri Slipknot, je bil slabše slišen vokal. Sicer pa so Behemoth zaključili svoj nastop tako, da so se postavili vsak s svojim bobnom v sprednji del odra in odigrali ritualni instrumental Coagvla z aktualnega ploščka.


Po tričetrturnem premoru smo malo pred deveto zvečer zaslišali For Those About to Rock (We Salute You) od AC/DC, kar je pomenilo, da pa gre zdaj res zares. Sledilo je še eno ogrevanje, in sicer intro Insert Coin z aktualnega ploščka We Are Not Your Kind, nakar je padla zavesa in so postopoma zazveneli elektronika, kitare, posneto zborovsko petje, številni bobni in končno še Corey Taylor, kar je v skupnem seštevku pomenilo komad Unsainted z že omenjenega albuma. Takoj za njim smo se pomaknili na začetek tisočletja, konkretno k albumu Iowa, s katerega smo slišali prvi vrhunec nastopa Disasterpiece. Melodičnost in petje sta zamenjala brutalnost in kričanje, kar se je neposredno odražalo na publiki, med katero se je že razvilo več manjših mosh pitov.


Z naslednjim komadom smo šli še en album nazaj, do prvenca Slipknot, ki je vpeljal še nekaj pankerskih in hardcore ritmov, s čimer je band izkazal ves svoj glasbeni razpon. Sledil je eden od številnih premorov, ki si jih je deveterica na odru tudi vsakič konkretno zaslužila. Ni namreč dolgo trajalo in že so bili vsi člani banda konkretno preznojeni, kakšna vročina pa je vladala pod njihovimi maskami, si pa nočem niti predstavljati. Za kratkočasenje med temi premori je seveda poskrbel frontman Taylor, saj nas je vse zbrane videl in razumel kot družino, ki jo druži glasba: »That's right, motherfuckers!« Oh, kako lepo ironično!


Na trenutni turneji uporabljajo Slipknot zelo razgibano odrsko konstrukcijo s tremi nivoji. Na osnovnem smo večinoma spremljali pevca Taylorja ter kitarista Jamesa Roota in Micka Thomsona, medtem ko se je basist Alex Venturella zelo rad gibal v najvišjem zadnjem delu konstrukcije, tik pod pipicami, ki so bruhale ogenj. Malo pod njim so bili nameščeni bobni z Jayem Weinbergom in poleg njega sampler, en nivo višje, vendar levo in desno ob straneh, pa so bili dodatni bobni za Shawna Crahana in najnovejšega člana (New Guy), ki sta oba izmenično pomagala pri udarjanju in petju. Ko pa nista počela ne enega ne drugega, pa sta z akrobacijami animirala nas v publiki, ki nam ni bilo dosti manj vroče kot muzičarjem na odru. Številna manjša žarišča, kjer se je na začetku samo moshalo, so se razvila v velikanska središča mosh in circle pita.


Manjkalo ni niti številnih ponovitev izvedbe wall of death, medtem ko so imeli varnostniki neposredno pod odrom tudi ves čas polne roke dela s crowdsurferji. Pred velikim finalom ob koncu koncerta smo se obiskovalci izkazali tudi kot odlični pevci in poznavalci besedil, saj smo najglasneje skupaj z bandom peli med komadom Wait and Bleed, in ko bi človek menil, da več pač ne gre več, se je publiki ob zaključni trojici komadov (sic), People = Shit in Surfacing totalno zmešalo.

Med publiko je bilo nemalo obiskovalcev, ki so band videli že večkrat, in seveda tudi takšnih, ki smo ga videli prvič. Tako eni kot drugi pa smo si po koncertu vsi želeli isto: čim prejšnjo ponovitev doživete izkušnje.

P. S.: Po koncertu sem pod stolom zraven svojega našel sveže kupljeno koncertno majico, ki sploh ni bila poceni (40 EUR) in za katero menim, da je last obiskovalca iz Slovenije, saj se mi je ta zdel na videz dokaj poznan. Verjamem, da je lastnik te majice razočaran, ker je prišel domov brez nje. A če je Frogiju nekoč uspelo s pomočjo družbenih omrežij dobiti svoje kolo nazaj, morda tokrat z njihovo pomočjo uspemo nesrečnežu vrniti kratko majico. Dragi bralci, delite torej to objavo, da najdemo lastnika. Ta pa ima potem samo eno nalogo: na uredniški naslov (paranoid@paranoid.si) naj pošlje e-pošto, v kateri mora navesti sektor, kjer je sedel, ter velikost in dizajn majice, ki išče svojega lastnika. Srečno!

Avtor fotografij je Žiga Grubelnik.

SORODNE VSEBINE:
23. 2. 2022Ibaraki z novim singlom Akumu / Novice
12. 6. 2004Slayer in Slipknot / Novice
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
11. 3. 2024
Cryptopsy / Atheist / Monastery / Almost Dead
Reportaža
8. 3. 2024
Paranoid Live: Phil Campbell & The Bastard Sons
Reportaža
26. 2. 2024
Voltumna / Taste Of Plague
Reportaža
21. 2. 2024
Kataklysm / Fleshgod Apocalypse / Stillbirth
Reportaža
13. 2. 2024
Tribute to Paranoid 25: Eruption / Dickless Tracy
Reportaža
12. 2. 2024
KHNVM / Damnation
Reportaža
6. 2. 2024
Hoba / Woygn / Ayd
Reportaža
5. 2. 2024
Stone Horns / Terminal Disease
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj