Southern Storm / Sarcasm / Negligence

V sredo 27. 11. je Ljubljano pretresla huda nevihta, ki je v Sloveniji še nismo doživeli; prvič smo imeli v živo priložnost videti pravo »južnu oluju«, oziroma zasedbo Southern Storm, ki je prišla s »ciklonom« iz Tuzle. Poleg njih smo prvič lahko na koncertnih odrih gledali domače thrasherje Negligence, medtem ko skoraj ne verjamem, da je ta večer kdo prvič v živo gledal stare mačke Sarcasm.
Več kot štiriurni koncert so ob pol devetih odprli Negligence. Kot že rečeno, je bil to za jeseniško-ljubljansko navezo premierni nastop. Seveda je to nek poseben trenutek za vsak band, za njih pa je to veljalo še v nekem drugem smislu – band je namreč še brez pevca. Tega smo vajeni pri jazzu, kakšnem progresivnem projektu, ne pa pri thrash bandu. Glede samega »izgleda« na odru je sicer nekaj manjkalo, a smo zaradi glasbene predstave na to kar hitro pozabili. Z okoli pol ure peklenskega bay area thrasha so namreč navdušili vse prisotne. Nekaj takega, kar so v osemdesetih »zganjali« bandi kot Testament, Forbidden, sedaj počnejo Negligence – thrash metal v najčistejši obliki. Za prvi nastop so bili neverjetno uigrani, kaj pa je počel drugi najboljši slovenski dvojec (za Čopom in Špikom) je bilo še posebej občudovanja vredno. Tehnično odlične solaže zdaj z desne (Švigelj), zdaj z leve strani (Justin), ko pa sta zasolirala oba, pa je bilo, kot bi enega gledal v ogledalu. Brez prave ritem sekcije seveda tudi ni šlo, brez pevca tokrat pač. A če bi kdo vedel za kakšnega skritega talenta (mogoče ga najde celo v sebi), naj to hitro sporoči najbližji metal postaji!
Po krajšem odmoru se je s Thrash Tonight nadaljevalo v thrash slogu. Na vrsti so bili seveda Sarcasm. Kot smo od njih navajeni, so tudi tokrat odigrali tako kot je treba. Imeli so sicer nekaj tehničnih težav, a so jih obvladali. V prvem delu nastopa so odigrali še pesmi kot Slovenski genocid, Tell Me Lies in Sarajevo By Night, ki so jo posvetili headlinerjem večera, Southern Storm. Vsi veste, da so letos izdali CD Igra narave in mogoče bi si kdo mislil, da jim bo to dovolj in da bodo le še koncertrirali. A temu še zdaleč ni tako. Sarcasm so po Sežani, kjer sem jih gledal nazadnje, zopet predstavili novo skladbo – Hočeš?, ki je zvenela zelo obetavno. Poleg pisanja novih pesmi pa so za vse fane in vse, ki to še bodo, začeli delati tudi na merchandiseu. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so ponovno najbolj »zažgali« s klasikama Road Warriors in Crematory ter z Dej mi/Sarcasm, ki je postala že njihova prava himna. Za Seek & Destroy tokrat ni bilo časa; pa drugič, priložnosti bo še dovolj.
Odkar sem slišal njihov prvenec 1999 sem komaj čakal, da Southern Storm vidim tudi v živo. Po reakcijah ob začektu nastopa pa je bilo videti, da so tudi ostali pristoni (kljub temu, da je band pri nas čisto neznan, se jih je zbralo dobrih 100) z velikim zanimanjem pričakovali, kaj bodo prikazali rojaki iz Tuzle. Ti so začeli z naslovno skladbo plošče, kmalu pa je že sledila izvrstna Tragovi Prošlosti. V začetku so igrali lastne pesmi in že tu je bilo vse jasno: band je fenomenalen, še boljši kot na plošči. Pesmi so zvenele bolj udarno, heavy in že sama glasbena izvedba je bila za oceno odlično, tudi brez manjkajočega klaviaturista. Da pa je publika takoj »padla not« je poskrbel pevec Elvis, ki je pokazal, kaj pomeni biti frontman. Vse – vokal, gibanje na odru, geste, komunikacija s publiko – je bilo na nivoju največjih svetovnih mojstrov. Ko pa je bil na vrsti The Evil That Man Do, je navdušeno občinstvo na odru občudovalo »balkanskega Dickinsona«. Oder je bil močno premajhen že za udobno namestitev vseh na oder, kaj šele za vse Elvisove vragolije. Sledila je Mr. Big priredba, v nadaljevanju pa so med preigravanjem lastnih pesmi in priredb odigrali tudi solo vložke, kjer smo se še dodatno lahko prepričali o njihovi izjemni tehnični podkovanosti. Če sem Elvisa primerjal z Dickinsonom, potem moram takoj nekaj podobnega narediti za naslednjega; Emir Hot je »balkanski Blackmore, Romeo, Tolkki« v eni osebi. Mislim, da sem s tem vse povedal o tem izrednem kitaristu. Tudi izvirni solo bobnarja in njegov jam z basistom sta navdušila. Bolj ko se je njihov nastop bližal koncu, bolj so bile na sporedu heavy metal klasike. Če je bila ob Ace Of Spades prava norišnica, pa ob dvajset (ali še več) minutni Child In Time nikomur ni bilo jasno, kaj se dogaja. Po več kot dveh urah so Southern Storm opravili svoje delo, a publika je želela še in dobila The Trooper.
S tem je bilo konec enega najboljših koncertov v Sloveniji v zadnjih letih. Nekaj podobnega (po besedah obiskovalcev) velja tudi za koncert v Novem mestu, ki je sledil čez dva dni. Vsem, ki so zamudili nepozabna koncerta, je lahko pošteno žal. Nikakor pa se to ne sme zgoditi naslednje leto, ko naj bi Southern Storm igrali na festivalih Rock Otočec in Rock In Izola.
Set lista Southern Storm: 1999, Shades Of Memory; Tragovi Prošlosti; Golden Down; The Evil That Men Do; Daddy, Brother, Lover…; Wake Me Up; Naša Istina; Opstanak; Lost In Dream; Two Minutes To Midnight, Ace Of Spades; Slavery; Skies And Oceans; Fire; War Pigs; Paranoid; Child In Time; The Trooper.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.