Spring Fest 2015: Chronosphere / Battalion / Bäd Hammer

Kot pred nekaj dnevi napovedano smo bili v četrtek v Mariboru deležni silovitega thrash metal napada treh tujih bandov. Domače vrste bi morali zastopati žanrsko povsem neumestni Sabaium, ki pa so svoj nastop odpovedali iz osebnih razlogov, ki jih ni primerno navajati na tem mestu. Skrajšan seznam nastopajočih, okrnjen na izključno en sam žanr, pa pod črto sploh ni bil tako negativna okoliščina, saj je glavnina redkih obiskovalcev koncerta vsaj na videz delovala bolj zainteresirana za thrash kot za slovenski gothic metal.
Kot prvi so oder zasedli naši najbližji sosedje, avstrijski Štajerci Bäd Hammer. Kakšen bo njihov nastop, so nam demonstrirali že s samim prihodom na oder, na katerega s stopili od spredaj, z velikim kladivom, ki ga je krasil njihov logotip, v rokah. Nosili so ga kar vsi trije in ko je ta zavzel svoje mesto na sredini odra, je sledilo še objemanje, preden je trojica zavzela svoja mesta. Povsem nekonvencionalno in z dobro mero smeha – kot njihova glasba. Tudi ob tej sem se večkrat vprašal, če fantje mislijo resno, saj se Bäd Hammer gibljejo kar daleč stran od tradicionalnega thrasha, ki ga po svoje začinijo s številnimi solažami. Dejansko je večji del njihove glasbe sestavljen iz solo kitare, basa in bobnov, zaradi česar sem v njej zaznal kar ogromno luknjo, ki bi jo bilo treba zapolniti s še eno kitaro. Kako zelo posebni so, pa so pokazali s priredbo Bomber (Motörhead), saj so mi uspeli komad povsem priskutiti.
V drugačni luči se je predstavil drugi nemško govoreči band, in sicer Battalion iz Švice. Fantje že na videz delujejo bolj »resni« in bolj old school, kar tudi več kot jasno poudarjajo skozi svojo glasbo. Zvok kitar me je spominjal na ene in edine velikane Slayer, kar pa ni bil edini razlog za primerjave. Battalion so namreč tako zelo generični, da je možno govoriti o številnih primerjavah z različnimi velikimi imeni thrash metal scene. Ta del si bom sicer prihranil, namesto tega pa bi omenil edino originalnost, s katero se je band predstavil, in sicer večglasne vokale. Vsi trije kitaristi namreč večkrat stopijo vsak za svoj mikrofon in zadružno kar prijetno popestrijo vokalno dogajanje. Pod črto pa žal za band, ki letos praznuje deset let obstoja in ima za seboj že štiri izdane studijske albume, ne morem povedati kaj več kot to, da je zanimiv za ogled v živo, za gašenje thrash metala že(l)jnih in nič več od tega.
Podobno bi klasificiral še zadnje thrasherje večera, Chronosphere iz Grčije. Čeprav gre za mlajši band od Battalion, s samo dvema izdanima albuma, so na trenutni turneji v vlogi headlinerja. Glede na videno in slišano pa bi rekel, da je to tudi povsem upravičeno. Kljub vožnji po enosmerni ulici, po kateri se giblje old school thrash metal, mladeničem, ki naj bi prijateljevali z nekoliko bolj znanimi Suicidal Angels, uspeva glasbi dodati lasten pečat. Vse skupaj se pri njih začne z ujemajočimi se kostumi (prepoznavne rdeče hlače, bele superge in frizure iz osemdesetih) in koreografijo (sinhrono mahanje s kitaro med komadi), zaključi pa s kitarski linijami, ki so ravno dovolj drugačne, da ni možno govoriti o kopiranju. A pod črto tudi oni niso izumili thrasha na novo, temveč poskušajo po svoje karseda uspešno krmiliti skozi nasičeno sceno.