Gospodov dan bojda ni dan za metek, a tokrat na zadnjo predadventno nedeljo v letu 2017 ni bilo tako. Ljubljanski Kino Šiška je pokal po šivih, saj so svoj obisk v sklopu turneje Brotherhood of the Snake napovedale tri legendarne staroste prvotne thrash metal scene. Že predskupini Death Angel in Annihilator sta imeni, ki sta v preteklosti pri nas v sklopu samostojnih turnej igrali pred precej polnimi dvoranami, o popularnosti Testament pa seveda sploh ne gre izgubljati besed. Poleg tega so slednji, če se ne motim, izvzemši tolminske festivalske nastope, tokrat nasploh prvič igrali v Sloveniji. Če k temu dodamo še precejšnjo sušo na področju thrash koncertov, dobimo nedeljsko realnost – po dolgem času razprodan koncert.
Velika hala Kina Šiška je bila dodobra napolnjena že ob mojem prihodu uro pred pričetkom, a kljub temu je trajalo precej časa, preden sem uzrl kak znan obraz. Kot se je izkazalo, je kar nekaj obiskovalcev prišlo iz Hrvaške in Italije, kjer se je turneja sicer ustavila v malo bolj oddaljeni Bologni in Milanu, poleg tega pa so Testament očitno iz naftalina potegnili tudi marsikaterega starejšega borca ali borko. Kmalu se je pričel polniti tudi prostor pred odrom in ob rani sedmi uri je bilo vse nared za prve predstavnike ene in edine Bay Area scene, Death Angel.
Naj priznam že kar na začetku, da gre za po mojem mnenju najbolj precenjen band stare scene, ki premore zgolj en spodoben album (prvi), vsaj kar se tiče studijskih izdelkov, prav nasprotno pa so me v živo s svojim energičnim pristopom večkrat prepričali, da zmorejo. Tako je bilo tudi tokrat. Že ob pogledu na gromozansko odrsko skulpturo Testament je bilo jasno, da gre tu za headlinersko turnejo z dvema ogrevalnima bandoma in nikakor ne za kakršno koli kolaboracijo, dodatno pa so to potrdili še Death Angel, ki so, stisnjeni pred Hoglanov bobnarski tron, svoj nastop zaključili po vsega pol ure! Očitno se Mark Osegueda le ni šalil, ko je v tipičnem nagovoru poudaril, da nimajo veliko časa za govorjenje in bodo raje igrali, četudi je potem kar precej govoril … V kratek, a sladek nastop so tako stlačili šest komadov, večinoma novejših letnic, zraven tega pa so pred malenkost razvlečenih Thrown to the Wolves občinstvo zrajcali še z introm v The Ultra-Violence.
Set lista Death Angel: Father of Lies, The Dreams Calls for Blood, Claws in So Deep, Thrown to the Wolves, Mistress of Pain, The Moth.
Annihilator, v takšni ali drugačni zasedbi, so že stari znanci Kina Šiška in temu primerno domače so se tudi počutili. Jeff Waters se v vlogi frontmana znajde odlično, poleg dobre vokalne forme se je ta večer izkazal tudi kot akrobat in stand-up komedijant, pri interakciji s publiko pa sta mu lepo parirala tudi basist Richard Hinks in kitarist Aaron Homma. V nastopu, ki je bil za kakšnih 10 minut daljši od Death Angel, so se novejši komadi izmenjavali s starimi klasikami, seveda ni šlo brez kultne Alison Hell, kjer se je izkazala tudi publika. Zelo pozitiven nastop sta nekoliko skalili dve stvari – prvič, da so vsi komadi, še posebej tisti nekoliko počasnejši, kot je Set the World on Fire, zveneli, kakor da jih igrajo z nekje 80 % hitrosti, in drugič, da so v svoj kratek set vključili tudi abominacijo z zadnjega albuma, Twisted Lobotomy, kjer po bobnarjevem premem natepavanju snara naenkrat ni bilo več jasno, ali tolče po bobnu ali pač po glavi obiskovalca/poslušalca.
Set lista Annihilator: Crystal Ann, One to Kill, King of the Kill, No Way Out, Set the World on Fire, Alison Hell, Twisted Lobotomy, W.T.Y.D., Phantasmagoria.
Ob pol desetih zvečer je nastopil čas za težko pričakovane zvezde večera, Testament. Band, ki je nastopil v udarni, all-star zasedbi Billy – Peterson – Skolnick – DiGiorgio – Hoglan, je začel odlično. Ker gre za albumsko turnejo, smo bili pričakovano deležni večjega števila komadov z zadnjega, sicer že več kot leto dni starega albuma Brotherhood of the Snake, ki so jih na začetku dopolnjevali s prav tako novejšima, a že ponarodelima Rise Up in More Than Meets the Eye. Chuck Billy je kot ponavadi igral air guitar s svojim mikrofonskim polstojalom, za njim je Gene Hoglan izgledal tako, kot da je igranje bobnov najlažja stvar na svetu. Tipi so profesionalci, ki so odigrali že na stotine, še rajši na tisoče koncertov, in napak ne delajo, ali pa le izjemoma. Vsaj kar se tiče izvedbe. Po petih komadih je oder pripadel Alexu Skolnicku, ki nas je z igrivim kitarskim solom, napol poklonu AC/DC, napol intru v komad Electric Crown, popeljal v izgubljeni čas sedemdesetih in osemdesetih, ko so bili tovrstni solo vložki nekaj vsakdanjega. Ob Into the Pit se je pričakovano razvnel tudi mosh pit, kolikor ga pač stopnice Kina Šiška dopuščajo, nato pa je bil čas za presenečenje v set listi, komad Low, ki ga igrajo le občasno. Preostalo nam je le še, da band začne s šopanjem ene klasike za drugo in stopnjevanjem tempa vse do konca, kjer bi se po komadu Disciples of the Watch z zadnjimi močmi odvlekli do šanka na pivce ali deset … a zgodilo se je le malo tega. Kitarski solo je uprizoril tudi Eric Peterson, sicer odličen ritem kitarist, ki z dolgočasnejšo izvedbo ni mogel parirati Skolnicku, in tako pred komadom Eyes of Wrath dodobra ohladil publiko. Po koncu komada – solo Gena Hoglana. Po koncu naslednjega komada, First Strike is Deadly – zdaj že pričakovan, zato pa predolg solo Steva DiGiorgia. Tisto, kar bi moralo biti klimaks nastopa, se je razvleklo v mlačno izmenjavanje solo točk in komadov, ki niso izpadli tako udarno, kakor bi morali. Vtis je malo popravil Chuck Billy s svojo solo točko – štorijo o snemanju videospotov v Teksasu v osemdesetih, pitju Jacka Danielsa in spoprijateljenju s Pantero – tisto staro, glamersko, pred Cowboys From Hell Pantero iz let 1988/1989!
Komada Disciples of the Watch nismo dočakali. Publika je na koncu nastopa (deset čez enajst!) izgledala izmučeno, ohlapno, nezainteresirano. Vzklikov »we want more« ni bilo slišati ali pa so bili zelo tihi … po prižigu luči se je prostor pred odrom začel hitro prazniti. Koncert Testament še zdaleč ni bil slab, le nekoliko nekoherenten in brez pravega naboja proti koncu. Nekaj manevrskega prostora je ostalo tudi predskupinama, pa nenazadnje tudi občinstvu. Pod črto dober koncert, ki pa ga ne bomo šteli med legendarne.
Set lista Testament: Brotherhood of the Snake, Rise Up, The Pale King, More Than Meets the Eye, Centuries of Suffering, Alex Skolnick solo, Electric Crown, Into the Pit, Low, Stronghold, Throne of Thorns, Eric Peterson solo, Eyes of Wrath, Gene Hoglan solo, First Strike is Deadly, Steve DiGiorgio solo, Urotsukidoji, Souls of Black, The New Order, Practice What You Preach, Over the Wall.
