The Ocean / Shining / Tides From Nebula / Hacride

In sedaj nekaj povsem drugačnega. Že ponedeljek, 11. novembra, je bil drugačen od običajnih ponedeljkov, ko se zjutraj z obilico jamranja zvališ iz postelje, prismodiš kavo ter med šepanjem v šolo, faks, službo ali na zavod za brezposelne tuhtaš o izumu časovnega stroja, ki bi te izstrelil na petek. Ta ponedeljek je zaznamovalo napeto pričakovanje večernega koncerta v Gala Hali. Tudi nabor nastopajočih skupin je bil precej drugačen od običajnega slušnega repertoarja železnoglave množice Paranoidovih zvestih spremljevalcev. In nenazadnje, vse skupine igrajo neobičajno glasbo, tako, ki je običajne žanrske nalepke ne morejo ustrezno opredeliti. Nu-rock, post-rock, post-metal, progresiva, alternativa ali karsižebodi, vsekakor je bilo drugačno in čudaško.
Večer so otvorili Francozi Hacride, ki pa so se izkazali za strel mimo. Njihovo neustrezno kombiniranje težkega in brutalnega metaliziranja z mirnimi čistimi deli so dodatno kvarili prisiljeni HC ritmi na bobnih, ki so preočitno skušali publiko pretentati v moshanje. Največjo žalitev sluhovodov pa so izvajali vokali. V grobih delih so delovali kot poulično zmerjanje, clean deli pa so bili naravnost ogabni, saj so spominjali na Linkin Park v najbolj jokavih trenutkih. Za povrh so bili še očitno umetno predelani, če že ne zapeti na playback.
Nato se je zgodil preobrat v čisto drugo smer. Tides From Nebula so nas preplavili s psihedeličnimi in sanjavimi zvočnimi valovi. Njihova glasba je precej umirjena in milozvočna (že na meji osladnosti), a to vsaj članov skupine ni oviralo, da se ne bi razživeli in poplesavali po odru. Vendar je živi nastop s povsem inštrumentalno, že skoraj ambientalno glasbo kar tvegana poteza. Ta dvoreznost se je odrazila tudi v odzivu publike. Nekateri prisotni so zapadli v trans in spustili um na popotovanje po prostranstvih vesolja, drugi pa so si spričo praznine, ki jo je puščala odsotnost petja, ter premalo zanimivih vložkov v preveč razvlečenih skladbah raje privoščili čik-pavzo.
Po tem mlačnem uvodu pa je sledil totalen raztur. Norveški Shining so z vajeti spustili podivjanega Kerberja, iz katerega treh gobcev se je razlegalo zavijanje jazza, renčanje metala in lajanje industriala. Odsekani ritmi, odpiljeni riffi, naelektrene klaviature, zraven pa še saksofon, ki je namesto seksi melodij izvajal tuleče posilstvo. Glasba in nastop sta bila ponorela, živce parajoča in epilepsijo vzbujajoča, kar ni pustilo nikogar hladnega. Preigrali so vse hite z zadnjih dveh albumov, med njimi I Won't Forget, Blackjazz Rebels, Fisheye in priredbo od King Crimson, 21st Century Schizoid Man. Malokdo ve, da so Shining izdali kar nekaj albumov že pred razvpitima Blackjazz in One One One, vendar je koncertni repertoar sestojal predvsem iz skladb s teh dveh. Tako je po nastopu ostala nepotešena zgolj in le radovednost, kako se v živo slišijo njihove starejše kompozicije.
Tudi headlinerji koncerta The Ocean niso bili od muh. V naši deželi so se pojavili že letos spomladi skupaj s Cult Of Luna in očitno navdušili občinstvo, saj se je precej takratne publike vrnilo po še eno dozo vrhunskega post-sludge metala. In to so vsekakor dobili. Hiperaktivni in hiperproduktivni kolektiv je pokazal, kako se pravilno izvede vse glasbene elemente, pri katerih sta prvi dve skupini pogoreli. Prvi od teh je ustvarjanje resnično mogočne in nadnaravno sanjave atmosfere, med katero The Ocean uspešno zakrmarijo tudi v bolj divje in razburkane vode. Te prebrodijo s pomočjo prefinjenega načrtovanja skladb in tehnične podkovanosti. Njihovi ritmi so raznoliki, leviatansko rušilni ter ostri kot škarpinine bodice, kitarski riffi in melodije pa se medsebojno prepletajo ter zvijajo kot jata jegulj. Kričavi vokali sicer nimajo največjega razpona in uglašenosti, premorejo pa zato toliko več prvinske udarnosti in energije, ki je na splošno kar puhtela od skupine. Med umirjenimi deli pa namesto dolgčasa ponujajo prefinjenost, kakršne smo vajeni od posebnežev Tool. The Ocean so se tako (ponovno) dokazali kot vodilni v svojem žanru in podali tehten razlog za poslušanje njihove letošnje izdaje Pelagial, ki jo na tej turneji predstavljajo.
Po začetnem razočaranju se je torej večer širjenja glasbenih obzorij končal v precej vznesenem in vzhičenem vzdušju.