Theatres des Vampires / JTR Sickert / Lunocode

Drugi petek trinajsti letošnjega leta in hkrati drugi petek meseca aprila je pokazal svoje zobe. V prenesenem pomenu, saj se je dokončno za nekaj dni poslovilo toplejše vreme brez padavin, za vse obiskovalce mariborske Pekarne pa tudi dobesedno, saj so se v okviru evropske klubske turneje v Mariboru ustavili poleg Cradle Of Filth eni izmed najprepoznavnejših predstavnikov krvosesnega metala, gotičarji Theatres des Vampires. Kot okrepitev pri zapeljevanju nedolžnih in nič hudega slutečih žrtev so Italijani s seboj pripeljali še več krvi žejnih somišljenikov z nabrušenimi podočniki, industrialce JTR Sickert ter progresivce Lunocode.
Kot prvi so na oder nekaj čez pol deveto zvečer stopili Lunocode. Edino, kar imajo ti ter glavne zvezde in seveda tudi glavni razlog za obisk koncerta skupnega, je ženski vokal. In moram priznati, da je bila pevka tudi edini razlog, zaradi katerega sem sploh več kot eno pesem zdržal v dvorani, preden sem se vrnil v predprostor, od koder sem spremljal še preostanek njihovega nastopa. Simpatična rdečelaska z zapeljivim pogledom je samozavestno stopala po odru ter koketirala s publiko, ki pa je ob prihodu Lunocode na oder skorajda ni bilo. Takšni sliki že dolgo nisem bil priča, ob pričetku koncerta je bilo namreč možno obiskovalce prešteti na prste obeh rok. Osebno sicer nimam nič proti, če zasedenost dvorane dopušča nemoteno gibanje sem ter tja, glede na glasbeno kompatibilnost s Theatres des Vampires pa slab obisk tudi ni bil nikakršno veliko presenečenje. Na podlagi opisanega mi je hitro postalo jasno, da se bo ta večer (vsaj zame) v celoti vrtel okoli nežnejšega spola, tako na kot tudi pod odrom.
Šele ko so po kratkem premoru ponovno zazveneli težko kovinski zvoki, sem se odpravil nazaj v dvorano. Spet sem bil pozitivno presenečen, ko sem na odru ponovno zagledal pevko. Vendar v primeru JTR Sickert vokalna vloga ni pripadala le njej, temveč si jo je delila z moškim kolegom. Mešanica moškega in ženskega vokala se sploh ni izkazala kot slaba, kar pa se tiče samega povezovanja med komadi in komunikacije banda s publiko, pa se je pevec predstavil kot bolj karizmatičen in samozavesten. Resda je oder v MC-ju majhen, toda če so na njemu lahko nemoteno nastopili Negura Bunget z vsemi svojimi instrumenti, bi si tudi ta pevka lahko privoščila nekoliko več sprehajanja levo in desno. Toda namesto tega se je raje odločila, da bo večino koncerta stala na mestu in se držala stojala za mikrofon kot pijanec plota. To pa vendarle ni pomenilo, da se sploh ni gibala, kljub vsemu se je nemoteno zibala z boki, plesala ter headbangala, toda po nekaj komadih je roka na mikrofonu delovala že smešno. Sicer pa so JTR Sickert, tako kot tudi Lunocode pred njimi, ponudili izredno profesionalen nastop, pokazali voljo do nastopanja tudi pred maloštevilno publiko ter izkoristili prvi nastop turneje za uspešno prebijanje ledu in (morebitne) treme.
Okoli štirideset obiskovalcev pod odrom je nekaj čez deseto zvečer pomenilo, da se bliža nastop Theatres des Vampires. In če sem se na ta večer naučil vsaj ene stvari, potem pomena besede »Theatres« v imenu tega banda. Dejansko je njihov koncertni nastop en sam teater, neprestano igranje in zapeljevanje s pevko Sonyo v glavni vlogi. K teatralnosti so ob pričetku nastopa svoje dodali še ostali člani, katerih polovico obraza so prekrivale maske – kdor je želel, je lahko kupil masko poleg majic in zgoščenk pri mizi z merchandiseom – nakar se je vse vrtelo samo še okoli Sonye. Tekom nastopa je kot v gledališču zamenjala več kostumov, kot striptizeta pa odvrgla en kos oblačila za drugim. Sicer je vmes odhitela v zaodrje, kjer je zamenjala kostum, saj bi drugače na koncu pred nami stala povsem gola in ne le v rdečem usnjenem spodnjem perilu. Pa vendarle je bil nastop Theatres des Vampires več kot le slačenje in preoblačenje pevke. V slogu Moonlight Waltz European Tour 2012 so Italijani dodobra predstavili aktualni album ter številne druge hite (npr. La Danse Macabre) iz že skorajda dvajsetletne zgodovine. Kot glasbeno presenečenje večera se je skupini na odru pridružila slovenska pevka Eva Breznikar a. k. a. Evil Eve, s katero band baje že dlje časa uspešno sodeluje. Med drugim sta pevki skupaj zapeli komad Rain, s katerim sta (vsaj mene) najbolj prepričali. Proti koncu nastopa se je Sonya med komadom Blood Addiction kot prava vampirka popackala s krvjo okoli ust in po vratu, za konec pa so Theatres des Vampires s Sonyo v beli pravljični opravi zaigrali še Carmilla ter Blut Divine.
V kolikor nastopa ne bi motilo nenehno piskanje in donenje, ki ga tonski mojster do konca ni znal odpraviti, in ob nekoliko večjem številu obiskovalcev, bi se koncert lahko celo vpisal med boljše tega še mladega leta.