U.D.O. / Crystal Ball / Majesty

Po januarskem Grave Digger koncertu se je v VPK še drugič letos treslo v zvokih nemškega »pravovernega« metala. Tokrat smo bili počaščeni s še bolj prominentnim gostom, obiskom »sive eminence« svetovnega heavy metala, Uda Dirkschneiderja in njegovimi U.D.O. O njegovih (oziroma Accept) neprecenljivih vplivih na razvoj zgodovine heavy metala tu nima smisla razlagati. Vendar zgleda, da slovenske metal publike to preveč ne zanima in se je na torkov večer raje ukvarjala z drugimi stvarmi ter si ni prišla pogledat učne ure heavy metala, ki so jo uprizorili U.D.O. Res je, da termin ni bil ravno najboljši (torek, čas mature, izpitov, kakšnega obiskovalca so »ukradli« tudi Jethro Tull v Zagrebu), a za tak odličen koncert si že splača vzeti čas. Vse se da, če se hoče. Poleg tega so vsi nastopajoči prvič prišli v naše kraje, ob U.D.O. še švicarski hard rockerji Crystal Ball in nemški power metalci Majesty.
Koncert so odprli nemški Manowar, kot so jih poimenovali doma, Majesty. Glede na podobnost njihovega imagea, drže, glasbe, besedil in prepričanja bo to kar držalo. Daleč od tega, da bi šlo za originalen band, so se pa Majesty v Ljubljani pokazali kot zelo dober »ogrevalni« band. S preprostimi riffi, melodičnimi solažami, spevnimi refreni in heavy metal himnami so vnesli dobro vzdušje med publiko, ki jo je agilni frontman Tarek takoj pripravil do sodelovanja. Majesty so po tem koncertu končali z nastopanjem na turneji, vendar jim ostala banda nista »ušpičila kakšne neumnosti.« Le eden od roadijev je kitaristu za hlače pripenjal male balončke (ali pa so bili napihnjeni kondomi, ne vem). Kot prvi band so imeli na voljo standardne dobre pol ure, ki so jo učinkovito izkoristili z igranjem svojih najbolj znanih himen z albumov Reign In Glory, Sword And Sorcery ter Keep It True. Ravno veliko publike niso imeli, je bila pa ta zadovoljna z njimi. Hail!
Set lista Majesty: Reign In Glory, Hail To Majesty, Into The Stadiums, Heavy Metal Battlecry, Sword & Sorcery, Keep It True, Metal To The Metalheads.
Crystal Ball so konec lanskega leta izdani album Hellvetia promovirali že na turneji s Pink Cream 69 ter Axxis in čeprav glasbeno bolj pašejo k vodilnim nemškim melodičnim hard rockerjem, so bili tudi v bolj heavy metalski druščini čisto na mestu. Malo pred ljubljanskim koncertom jih je zaradi zdravstvenih razlogov zapustil klaviaturist Tom Graber in zato je občasno s klaviaturami »upravljal« eden izmed kitaristov, a to se ni izkazalo za nikakršno pomanjkljivost. Fantje so presenetljivo dobro opravili svoj posel na odru in na pravi način zastopali močno švicarsko hard rock sceno. Prepričljivo, uigrano in v odličnem razpoloženju so odigrali tri četrt ure dolg nastop z zelo spevnimi komadi kot Opposites Attract, Soul Mate, Private Visitor... Vokalist Mark si je pridobil simpatije tudi z nagovori v slovenskem jeziku, pri čemer si je pomagal tudi s »plonk listkom«. Crystal Ball so lepo dvignili vzdušje v dvorani in vse je bilo pripravljeno za veliki finale.
Set lista Crystal Ball: Hellvetia, Forever And Eternally, Lay Down The Law, My Life, Opposites Attract, Savage Mind, Soulmate, Dance With The Devil, Private Visitor.
Glasba iz filma Jamesa Bonda (Tom Jones) je bila znak za začetek U.D.O. nastopa in oder so zasedli Lorenzo Milano, Fitty Wienhold, Igor Ganiola ter Stefan Kaufmann, še ena legenda nemškega heavy metala in dolgoletni Udov soborec pri Accept. Kot zadnji je v futuristični opravi prišel še Udo Dirkschneider. Eksplozija navdušenja med publiko in eksplozija na odru s Thunderball. Komaj se je dobro začelo, že je na vrsto prišla heavy metal klasika Metal Heart. Cel nastop je bila prava lekcija heavy metala, pregled bogate petindvajsetletnega Accept in U.D.O. ustvarjanja. Kljub slabemu obisku niso igrali nič manj zavzeto in motivirano, kot če bi igrali pred razprodano dvorano. Med komadi se niso kaj dosti ustavljali in Udo ni bil ravno zgovoren, a v torek je govorila glasba: Independence Day, Living For Tonight, Restless And Wild, klasika za klasiko. Udo si je dvakrat vzel počitek, ko sta svoji solo točki dobila bobnar Lorenzo in kasneje še kitarist Igor. Po Thunderball pa je tekom koncerta Udo še dvakrat prekril svojo vojaško majico, pri Man And Machine s še eno futuristično opremo, pri Holy pa je prišel na oder preoblečen v škofa. Udo tudi ni ravno »atlet« na odru, a s karizmo in gibi (dirigiranjem) v »žep« še vedno pospravi večino mlajših vokalistov. In medtem, ko ti s svojimi bandi oder zapustijo najkasneje po uri in pol, so U.D.O. takrat šele končali z rednim delom; in to s fantastično Balls To The Wall! Poleg tega nekateri bandi že ko pridejo »samo« v Avstrijo, set listo skrajšajo za kak komad ali dva, U.D.O. pri nas tega niso naredili. Temu se reče pravi odnos do fanov! V Ljubljani sicer ni bilo harmonike in Trainride In Russia, so pa dodali taka »killerja« kot sta Midnight Highway in Burning. Bolj se je koncert bližal koncu, bolj se je publiki trgalo ob enem najboljših U.D.O. komadov, Holy in legendarnih I'm A Rebel, Fast As A Shark ter Princess Of The Dawn. »Oooooo, oooooo, ooooo« je odmevalo po VPKju in ko smo že mislili, da se poslavljajo, je sledil še en šus direkt v žilo, »I'm burning like fire«. Pa še res je bilo tako.
Set lista U.D.O.: Thunderball, The Bullet And The Bomb, Metal Heart, Independence Day, Pull The Trigger, Living For Tonight, Love Child, Restless And Wild, Son Of A Bitch, Blind Eyes, Neon Nights, Man And Machine, Slaves To Metal, Up To The Limit, Animal House, Balls To The Wall, Holy, I’m A Rebel, Fast As A Shark, Princess Of The Dawn, Burning.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.