- 27500 obiskovalcev,
- preko 1000 novinarjev,
- okoli 500 varnostnikov,
- 20 polj – skupaj 200 hektarjev za kampiranje,
- 20 hektarjev veliko prizorišče,
- 500 ljudi je 6 dni postavljalo odre,
- 600 žarnic in 90 premičnih reflektorjev je bilo nameščenih na t.i. Double Mega Stage,
- za osebne potrebe: 500 kemičnih WCjev, preko 60 kabin za tuširanje in 45 stojnic za hrano,
- položenih je bilo preko 20 km električnih kablov in 12 km cevi za vodo,
- za ograditev so porabili 19 km ograj,
- poraba: 11.000 m3 porabljene vode, 6 MW energije in veliko piva (še vedno štejejo prazne sode)…
Te ogromne številke lahko pomenijo le eno: da govorimo o največjem metal festivalu na svetu – nemškem Wacken Open Air, tokrat dvanajstem po vrsti. Pomenijo tudi to, da je vsega dogajanja na tako ogromnem festivalu preveč, da bi lahko videli vse bande, tako da smo se osredotočili le na dobro polovico nastopajočih. Tokrat je prvič uradno potekal tri dni, saj so tradicionalni četrtkov »A Night To Remember« vključili v redni del festivala.
Kot je v navadi že nekaj let, je bila takoj po otvoritvi festivala na vrsti nogometna tekma (na žalost na majhnem, improviziranem igrišču) med člani bandov in ekipo novinarjev. Po prvotnem načrtu naj bi tekmo spremljala tišina, a temu ni bilo tako. Prvi so na oder stopili Turki Knight Errant, ki so bili v zadnjem trenutku ponovno prestavljeni. Namesto, da bi igrali v soboto, so igrali med nogometno tekmo.
Drugi so nastopili finski Finntroll, ki so dobro ogreli že številčno občinstvo. Za tretji band večera so bili napovedani Crematory, vendar so zaradi pokvarjenega avtomobila obtičali na cesti in njihov nastop je bil prestavljen na soboto.
Po krajšem premoru je bila na vrsti ameriška atrakcija, The Impotent Sea Snakes. Komentar enega od varnostnikov, ko je slišal, da bodo nastopili tako zgodaj je bil: »Kaj?! A ti bodo že zdaj igrali? Pa saj otroci še ne spijo, ti na odru 'počnejo stvari'!« In res je bilo kaj za videti: v ženske oblečene člane banda, striptizete, S&M točke, skratka, bolj paša za oči kot ušesa (verjetno je malokdo poslušal, kaj igrajo).
Zvezde prvega večera, W.A.S.P., so na oder stopili ob pol enajsti zvečer in v uri in pol odigrali v glavnem stare uspešnice in predstavili tudi kak komad z najnovejšega albuma Unholy Terror. Njihov koncert se nekako ni razživel, tako da so pustili dokaj mlačen vtis; publika se ni tako ogrela, kot je bilo pričakovati. Tudi po končanem koncertu je bilo na prizorišču (sploh pa v backstageu) še živo, zato smo se spat odpravili pozno.
Drugi dan festivala so se vrata prizorišča odprla že ob devetih, že pred tem pa so z glasno glasbo z velikega odra budili ljudi. Tistim, ki so prespali »budnico« je lahko žal, saj so bili že ob desetih na vrsti američani Deceased, ki so pokazali, da ostajajo klasika ameriškega death metal undergrounda.
Do naslednjega nastopa, ki smo si ga ogledali, je bilo še precej časa, zato smo ta čas izkoristili za »tekoč zajtrk«. Pri tem smo v ozadju lahko slišali sosede Stigma IV, Grke Nightfall in Švede Carnal Forge. Na Party Stageu so nato začeli žagati švedski melodični death metalci Soilwork, ki so s svojim nastopom dokazali, da vse večje zanimanje zanje ni naključje. Na Mega Stageu so proti koncu njihovega nastopa že igrali italijanski Lacuna Coil, ki so bili ta dan prvi bolj množično obiskan band na tem odru. Vzrok je seveda jasen; pevka Cristina.
Naslednji band je nestrpno pričakovalo veliko ljudi. Jasno, saj so se po dolgem času zbrali domači thrasherji Holy Moses. Kombinacija starih, udarnih komadov in predstavitev novega EPja z naslovom Master Of Disaster je dodobra ogrela vedno številčnejšo publiko. Na odru se jim je pri komadu Too Drunk To Fuck pridružila tudi prva dama nemškega heavy metala, Doro.
Ljudje se medtem še dodobra niso ohladili od natopa Holy Moses, že so bili na vrsti Napalm Death s svojim klasičnim agresivnim nastopom. Dogajanje na glavnem odru se je nadaljevalo s kanadskimi veterani Exciter in zadnje čase čedalje bolj popularnimi nemškimi power metalci Primal Fear, kjer se je zbralo že res ogromno število ljudi, vsaj toliko in še več pa jih je bilo tudi na vseh naslednjih nastopih na Mega Stageu. Veliko jih je pod glavni oder prišlo z nastopa Američanov Kamelot, ki so na Party Stageu odlično zaključili svojo »festivalsko sezono«.
Ob 18h je bil na vrsti Paul DiAnno. Če bi njegov nastop le slišali, bi nam ostal v zelo dobrem spominu, tako pa sta njegov image in obnašanje malce pokvarila dober vtis. Tudi igranje skupine po pričakovanju ni bilo na ravni Harrisa&Co., vseeno pa je Paul privabil ogromno poslušalcev, ki so glasno peli vse Iron Maiden komade in skakali pod odrom.
Takoj za DiAnnom so bili na sporedu Nevermore. To je bil definitivno najbolj divji koncert, sploh glede na dogajanje pod odrom; mosh pit, slemanje in crowd surfing, k čemur je vseskozi spodbujal Warrel.
Nato so na treh odrih hkrati začeli Overkill, Sonata Arctica in Behemoth. Slednji so na žalost nastopili na Wet Stageu, ki je bil pod šotorom in premajhen za vse, ki so si jih hoteli ogledati. Škoda, da niso nastopili na kakšnem drugem odru, saj je bil njihov nastop zares odličen. Pri Sonati Arctici se še vidi, da so zelo mlad band, ki pa so svoj nastop glede na prejšnjo turnejo že izboljšali. Od newyorških thrasherskih legend Overkill, katerih nastopi so sicer prežeti z energijo in doživetostjo, bi malo več prej omenjenih lastnosti pričakovali tudi na tem festivalu. Nastop seveda ni bil slab, vendar kdor na Overkillih ni bil prvič, se bo strinjal, da znajo tudi boljše.
Po Sonati Arctici so Party Stage zbrutalizirali ekstremneži Mortician, na glavnem odru pa so nastopili Therion. Njihov nastop je bil nekaj posebnega, saj so nastopili z zborom, kar je dalo njihovi glasbi še dodaten čar.
Nato je bil na vrsti eden bolj pričakovanih bandov, Helloween. Kot domač band imajo seveda dosti fanov, tako da je bila gneča pod odrom res velika. Razlog, zakaj so igrali manj od predvidenega časa, ni znan. Lahko bi odigrali vsaj še komad ali dva. Da sodijo v vrh heavy metala so dokazali s super nastopom. Kot se je izkazalo kasneje, je bil to tudi njihov zadnji nastop z Rolandom Grapowom in Ulijem Kuschem.
Ob koncu nastopa Helloween so na Party Stageu začeli razbijati The Haunted, na glavnem odru pa so svoj nastop ob polnoči začeli Saxon. Kogar v uri in pol ni pojedel orel (Saxon so s seboj privlekli original stageset s turneje »The Eagle«), se bo lahko videl in slišal na DVDju, ki so ga snemali. Skoraj do druge ure zjutraj pa so morali čakati fani zadnjih headlinerjev v petek, Dimmu Borgir, ki so bolj ali manj upravičili sloves black metal zvezd.
Ker sobotno jutro, vsaj tako smo mislili, ni bilo tako naporno, smo si v petek privoščili malce daljše ponočevanje. Ni nam bilo žal, saj smo spoznali francoski band Overstep, se naučili kako se dela karamelina vodka, itd.
Da v soboto ne bi kdo predolgo spal, so poskrbeli Warhammer in Cryptopsy na Mega Stageu ter Deströyer 666 na Party Stageu. Ob poldnevu so na glavnem odru nastopili Brainstorm, ki smo jih spoznali že na Bang Your Head festivalu. Zato je šla polovica ekipe na pivo, polovica pa k Party Stageu, kjer so nastopali švedski Vintersorg in pustili dober vtis, tako kot njihovi rojaki Dark Tranquility, ki so z zares razgibanim nastopom, predvsem pevca, poskrbeli za zelo dobro vzdušje med številnim občinstvom.
Nato so se death metal fani preselili pod Party Stage k Brazilcem Krisiun, heavy metalci pa na drugo stran glavnega odra, kjer so nastopili Metalium. Vrhunec njihovega nastopa je bila priredba Deep Purple klasike Smoke On The Water. Ob 14h se je pri Jack Danielsovem šanku v backstageu začel Tankard foto session. Kot vedno, so tudi tokrat stvar vzeli "skrajno resno" in poleg smejanja in kazanja pivskih vampov tudi podpisali pogodbo z novo založbo AFM - na podstavek za pivo. In bistvo tega dogodka - zastonj jabolčno vino!
Po nastopu Metalium je prišel na vrsto četrtkov dolg – Crematory z enim svojih poslovilnih »best of showom«, s katerim so se tudi zahvalili številnim zvestim fanom.
Na Party Stageu so nato igrali Tad Morose, glavni oder pa je za tri ure postal »nemški«, za prvo uro pa so ga zasedli Rage. Zaradi zastoja na cesti so Annihilator namesto ob 15h na glavnem odru igrali ob 17.30 na Party Stageu. To je bil zagotovo najbolj obiskan nastop na tem odru. Ob 18h so na glavnem odru nastopili naslednji zelo popularni domačini, folk metalci Subway To Sally.
Takoj za njimi so na Party Stageu razturili Tankard. Kralji piva so imeli enega najbolj divjih nastopov letošnjega Wackna in pivo je dobesedno špricalo na vse strani. Njihov nastop se je prekrival z Grave Digger, ki so zaključili triurni domači paket na glavnem odru. Vzdušje je bilo zares odlično, tako na odru kot pod njim, kar bo vidno tudi na live CD/DVDju.
Po dveh letih so se v Wacken vrnili Jag Panzer in na Party Stageu odigrali nepozaben koncert, ki je ponovno oživil duh osemdesetih, ki je bil kasneje prisoten tudi na reunion nastopu Culprit. Istočasno je ogromna množica skakala pod glavnim odrom, kjer so enako skakale zvezde švedskega melodičnega metala, In Flames. Z odličnim nastopom so zaključili skoraj leto dni dolgo turnejo.
Za njimi so nastopili Nightwish, ki so bili eden najbolj obiskanih bandov, če ne celo najbolj. Tu so igrali že lani, letos pa so na račun svojega velikega uspeha nastopili v bolj ugodnem terminu ob 21.30.
Wacken je nato za uro postal »švedski«, kajti istočasno so igrali Opeth in Hammerfall. Nastop slednjih je bil tak, kot smo jih z njihove strani vajeni. Ker si fantje lahko privoščijo veliko pirotehnike in dobro scensko postavitev, so to tudi naredili. Poleg omenjenih vizualnih spektaklov pa seveda ne gre mimo njihovega do perfekcije dodelanega in profesionalnega nastopa.
Na Party Stageu je nato potekal zanimiv nastop italijanskih Death SS, na glavnem odru pa Motörhead, ki so se tokrat izneverili tradiciji odpovedanih nastopov. Tako kot Saxon so tudi oni s seboj privlekli staro šaro – Bomber stage set. Nastop je bil odličen, velik oder in nepregledna množica sta za to doživetje nepogrešljiva, druga atrakcija poleg Bomber stage seta pa je bila gostja, »tetka« Kim (Girlschool).
Zadnja leta je bil v Wacknu običaj, da festival konča Onkel Tom. Tokrat je stric pripeljal še dva stara kolega. Trojica je ljudem dobro znana kot Sodom. Sodom so s tem nastopom praznovali svojo dvajsetletnico in poskrbeli, da se je na odru odvila več kot uro trajajoča vojna (eksplozije, rakete so osvetljevale nebo).
Konec festivala bi bil še dosti boljši, če bi bilo vreme lepše. Mraz in dež ponoči ter naslednji dan pa sta malce pokvarila veselje na začetku dolge poti domov.
Fotografije so poslikane s filmi Fuji.
