Tulus je norveška black metal zasedba, ki je začela z delovanjem v zgodnjih devetdesetih prejšnjega stoletja, ko se je pričel razvijati drugi val black metala. Trojica okoli člana Sarke (član Khold, Sarke in bivši član Old Man's Child) je po devetnajstih letih delovanja izdala pet studijskih albumov, slednji nosi naslov Olm og bitter in je bil izdan konec meseca marca tega leta. Vsi ljubitelji njihove glasbe smo na ta album čakali dolgih pet let, po fenomenalnem predhodniku Biography Obscene pa so bila pričakovanja seveda zelo visoka. Deloma tako visoka, da so že mejila na nemogoče in sem zaradi tega pričakoval, kar se je nato tudi zgodilo. Naj že kar na začetku povem, da Olm og bitter nikakor ni izpolnil pričakovanj ali se po kakovosti približal že omenjenemu Biography Obscene. Olm og bitter je sicer dober, poslušljiv album, vendar zaradi ene kapitalne napake, ki jo bom opisal v naslednjem odstavku, nikoli ne bo dosegel statusa, ki bi si ga z drugačnim pristopom njegovih »očetov« morda lahko prislužil.

Leta 2000 sta Sarke (bobni) in Blodstrup (vokal, kitare) ustanovila drugo black metal zasedbo Khold, kateri je k mednarodni slavi in prepoznavnosti med drugim pripomogla turneja z velikani norveške in svetovne black metal scene Satyricon v letu 2003. Leta 2008 sta nato Sarke in Nocturno Culto, legendarni kitarist še bolj legendarne black metal zasedbe Darkthrone, združila moči ter ustanovila še en stranski projekt pod imenom Sarke. Slednji igra za razvoj Tulus sicer sekundarno vlogo, medtem ko je delovanje skupine Khold vsa leta bilo odvisno od dogajanja v zvezi s Tulus in obratno. Albumi obeh bandov se po letnicah izdaj med seboj ne pokrivajo, v najbolj plodni dobi med leti 2001 in 2005, v kateri so Khold izdali kar štiri od petih albumov, Tulus niso izdali nobene nove plošče. Po letu 2005 se je nato delovanje Khold ustavilo, fokus se je ponovno prenesel na Tulus in leta 2007 je izšel že omenjeni Biography Obscene. Leta 2008 je četverica okoli Khold z izdajo novega albuma zavrgla vse govorice o razpadu banda, medtem ko so se Tulus zavili v molk do leta 2012. Prepletanje obeh bandov je torej stara zgodba in izvira iz nastanka Khold, toda glasbeno sta Tulus in Khold vsa leta veljala kot dva samostojna banda, kot dve ločeni entiteti z lastno dušo in osebnostjo. Do leta 2012. V letu 2012 oziroma z izdajo Olm og bitter pa so člani Tulus prekinili z uporabo glasbenih prvin, ki so oba jasno ločevale med seboj. Zakoreninjeni v globinah black metala stare šole, ki si je posebno mesto znotraj neskončne scene utiral v srednjem tempu, z ženskimi vokali, s shizofrenimi cirkuškimi melodijami, z uporabo različnih godal in trobil, so se Tulus razlikovali od počasnejših in surovejših Khold. S tem, ko so Tulus črtali oziroma povsem zminimalizirali uporabo opisanih prvin, so se izredno približali Khold in s tem dodobra zabrisali črto, ki ju je ločevala.

Olm og bitter je torej black metal album, ki je hitrejši od black metala kot smo ga vajeni od Khold, hkrati pa vsebuje vse prvine, ki ta band odlikujejo. Kogar to dejstvo ne moti in kdor je nestrpno čakal na ponovno izdajo iz hiše Tulus, bo aktualni album sčasoma zagotovo vzljubil. Vendar se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za prihodnost Khold. Bodo oni v bodoče zveneli kot Tulus ali je bil Hundre år gammal zadnji album, ki smo ga od njih slišali?