In spet so tu! Po dolgih štirih letih od zadnjega udarca. Zveni znano? Kaj pa tole, po mojem mnenju najboljša ponudba v njihovem opusu? Vsak ekonomist jih pozna, morali bi jih tudi vi …
Bega me žanrska opredelitev baltimorskega kvarteta - v »literaturi« namreč zasledim oznake death metal, grindcore, deathgrind z elementi hardcora itd. Kaj, ko bi poenostavili in jim preprosto nadeli death metal oznako? Meni osebno padejo v isti koš kot npr. Vomitory ali Bloodbath, kar seveda pomeni, da se vse sliši isto. Posrečene kombinacije izmenjave vokalov Jasona Nethertona in Marka Kloeppela ne gre posnemati, vse skupaj pa potencirajo brutalni bobni Adama Jarvisa. Dobljen zvok je podoben kot na ostalih studijskih izdajah - death metal brez ovinkarjenj in zajebancij. Blast beati, nizka uglasitev, družbeno kritična besedila (na to lahko sklepamo že iz imena) in hitrost, hitrost, hitrost! Dosti je pogubnih instrumentalnih momentov (Urfaust, The Oath), ki služijo kot logičen uvod v naslednjo pesem. Priporočam poslušanje Cross To Bear. Uvod je morda nezanimiv, a v četrti minuti se vse povrne! Gallows Humor ima prav tako zelo privlačen beat za metalski družabni ples. Pravijo, da se dobro blago samo hvali, torej - dovolj besed!
Mislim, da so Misery Index v teh štiridesetih minutah dokazali, da so ujeli svoj značilen zvok in so ga pripravljeni ponoviti kadar koli, kolikokrat koli, kjer koli. A močno upam, da prej kot v štirih letih.