Noctiferia

Skrajni čas je že bil, da za Paranoid nekaj povejo tudi Noctiferia, prvaki domače death/black scene. Poleg tega, da so postali že kar “stalni” na domačih metal odrih, pa se izidu približuje tudi njihova plošča Per Aspera, nad katero boste nedvomno navdušeni. Z Igorjem in Urošem sem se pogovarjal po koncertu Paula DiAnna v Ljubljani.


MATIJA:
Danes ste igrali kot predskupina Paula DiAnna… Je bil današnji koncert zaradi tega kaj drugačen od ostalih?

NOCTIFERIA:
IGOR: V bistvu ne. Zaradi tega, ker so vsi špili isti, samo folk je drug. Mogoče je bil odziv malo drugačen.
UROŠ: Malo več folka je blo.
IGOR: Ja, malo več folka pa palili so se na druge dele komadov, kot se ponavadi folk pali. Drugače pa Paula in njegovega banda sploh ne poslušam in mi to nič ne pomeni, kot influenca.

MATIJA:
Kateri pa so potem tisti bandi, ki jih poslušaš, tisti, ki so ti influenca?

NOCTIFERIA:
IGOR:To gre naprej, se razvija, vsaj pri meni. Bandi, ki so mi na splošno všeč so Samael, Morbid Angel, Nocturnus, Yngwie Malmsteen, Dead Can Dance (zaradi atmosfere), itd.

MATIJA:
Koliko se pa te bandi, te influence kokretno poznajo v vaši glasbi?

NOCTIFERIA:
IGOR: Tako, da bi kotirali, nič. Mogoče si tega doma ful preposlušamo in potem so podzavestno kakšne podrobnosti. S filingom… Vse je samo filing. Samo atmosfera, ali pa da je filing podoben, drugače pa kopiranja ni čisto nič.

MATIJA:
Posneli ste album Per Aspera, ki pa še ni izšel. Z njim ste spremenili tudi slog.

NOCTIFERIA:
IGOR: To je zaradi tega, ker se razvijamo.

MATIJA:
Povej, kaj lahko poslušalci pričakujejo od te plošče?

NOCTIFERIA:
IGOR: Ta plata je ful individualna. Za vsakega posebej, ni tisto za mase, za slemanje, za žur… Je za to, da se doma usedeš, jo poslušaš in se vanjo poglobiš. Dvainpetdeset minut plošče je v bistvu neka velika celota, vse je povezano, in besedila in glasba. Tehnično je plošča posneta tako, da noben inštrument ne izstopa, vse je ena celota, ena čudna zmes z veliko poudarka na atmosferi.

MATIJA:
Kako pa kaj kaže z njenim izidom? Kdaj jo bodo ljudje lahko slišali?

NOCTIFERIA:
IGOR: Dogovarjamo se z dvema založbama, obema s severa. Samo je jeba… (smeh). Jebeno je zaradi pogojev, kaj podpisati in česa ne podpisati. Po mojem mnenju bo plošča zunaj v roku treh mesecev.

MATIJA:
Kaj pa sam slog plošče?

NOCTIFERIA:
IGOR: Slog plošče… A to definicija death, black in tako naprej?

MATIJA:
Po želji.

NOCTIFERIA:
IGOR: Preposlušali smo veliko death in black metala, pa tudi drugih zvrsti. To je ena mešanica vsega. Ne bi mogel reči, da je to tipični death/black metal, ker ni. Vsakdo, ki je slišal ploščo, verjetno lahko to potrdi.
UROŠ: Ob nastajanju komadov sploh ne gledamo ali je to death ali black. Mislim, da album zveni prav po naše. Komadi niso ne black ne death, ampak naš stil, čeprav so mešanica takorekoč vsega.
IGOR: Vse je v bistvu res zmešano skupaj. V nekaterih komadih se najde tipičen death del ali tipičen black del, vendar se to skozi komad ne opazi, ker je to zmešano skupaj s solažami, synthi, aranžmaji,… in izpade kot celota. Nekateri komadi so nastajali dosti časa prej, nekateri pa tik pred snemanjem plošče, celo obdobje med letoma 1998 in 2001. To se na plošči sploh ne pozna. Morda minimalno.

MATIJA:
Veliko koncertirate po Sloveniji, koliko pa kaj po tujini?

NOCTIFERIA:
IGOR: Smo igrali po Avstriji, Hrvaškem, sedaj pa se dogovarjamo še za Belgijo, Nizozemsko in Španijo. To bo v bistvu promocija plošče.

MATIJA:
Kje, v kateri državi se vam zdi najbolje igrati?

NOCTIFERIA:
IGOR: Tam, kjer nas najbolje sprejmejo. V bistvu pri nas. Pa tudi v Avstriji, povsod je nekaj v redu.
UROŠ: Večkrat kot se pojaviš na istem mestu, boljše te sprejmejo.
IGOR: Bolj kot ljudje poznajo komade, boljše je. Ko te vidijo prvič slišijo, samo gledajo, naslednjič pa kdo že pozna kakšne dele komadov.
UROŠ: Po eni strani raje igram v tujini, ker ne poznam toliko ljudi osebno. Ljudje nimajo o tebi mnenja, zato te sprejmejo po glasbi in nastopu, ne pa še po ostalih stvareh, recimo po govoricah, osebnosti… V tujini je nekako boljše, ker res predstavljaš tisto, kar predstavljaš. V Sloveniji pa ima folk zraven še tristo drugih opravil.
IGOR: Pri nas je sploh tako pravilo, da se najprej govori o tem kakšni smo mi, kaj delamo, kako se obnašamo,… Šele nato pride na vrsto glasba in to je popolnoma narobe.

MATIJA:
Povej kaj o vaših prejšnjih izdajah.

NOCTIFERIA:
IGOR: Začeli smo z demom, ki smo ga posneli v placu za vaje, leta 1996. Še kot Emetica, mesec po izdaji smo se preimenovali, vendar se mi to sploh ne zdi pomembno. Prvi studijski posnetek je live performance na radiu Študent iz leta 1997, naslovljen Eternal Blessing. Sledil je Baptism At Savica Fall, leta 1998, ki je bil v bistvu naš prvi profi demo, v bistvu kar plošča. Prodali smo jih 500 in potem nehali s prodajo. Per Aspera pa je prva naša resna plata.

MATIJA:
Kje pa vidiš Noctiferio čez, recimo, pet, deset let?

NOCTIFERIA:
IGOR: Na kakšni normalni založbi z dobro distribucijo, vsake toliko časa na turneji po Evropi. Recimo na pol leta, pa še na kakšni ameriški turneji. S to ploščo nameravamo “pridet ven”, da nas Evropa pa svet spoznata, vsaj po imenu. Potem posneti še eno ploščo, nato pa samo še rasti, rasti, rasti… Zdi se mi, da imamo filing, da bo nekaj posebnega.

MATIJA:
Se ti zdijo tvoji načrti težko uresničljivi?

NOCTIFERIA:
IGOR: Če bi živeli na Švedskem, Danskem ali Nizozemskem, bi se to že davno uresničilo. Pri nas pa je malo zajebano. Sploh zdaj to opažamo, ko pošiljamo našo ploščo po svetu. Založbe podpisujejo butaste bande, s kretenskimi ritem mašinami, z ničemer novim, z bedno produkcijo, brez idej… Ti bandi pa imajo turnejo, pa ful prodajo, pa živijo od tega… mi se pa jebemo!

MATIJA:
Dam vama proste roke, da še zaključita ta intervju.

NOCTIFERIA:
IGOR: Probajte kaj kje zbrskati o nas, kje dobiti kakšno ploščo in si jo čimveč poslušat.
UROŠ: Pa spet: poslušajte glasbo, ne se jebat s tem, kdo smo mi, pa kaj smo mi.
IGOR: Nekateri dajo veliko preveč na to, kako se obnašamo, kar je popolnoma nepomembno.

MATIJA:
Nekateri dajo preveč na to, kako se obnašate?! Kako pa se obnašate?

NOCTIFERIA:
IGOR: Dostikrat se butasto zajebavamo, pa ne jebemo folka, ki nas podjebava. V Sloveniji je preveč zavisti in s tem se mi ne da ukvarjat.